Franja

Zadetki iskanja

  • šávsniti

    šavsniti po čem intentar atrapar a/c (tudi fig)
  • šepetáti, šépniti cuchichear; susurrar

    šepetati komu na uho hablar al oído, decirle a alg a/c al oído
  • škíliti ser bizco, bizcar

    škiliti za čim (fig) mirar de soslayo (ali de reojo) a/c
  • škóditi, škodováti dañar; perjudicar

    škoditi komu, čemu causar (ali ocasionar) daño a alg, a a/c
    to ne bi škodilo no estaría mal
    to mu prav nič ne škodi le está bien empleado
  • štéti contar ; (prebivalstvo) hacer el censo (de población) ; (volilne glasove) escrutar, hacer el escrutinio; contar los votos

    šteti 20 let tener (ali contar) veinte años de edad
    to ne šteje eso no cuenta
    ne zna do tri šteti fam es un zoquete
    njegovi dnevi so šteti sus días están contados; ya no vivirá mucho
    šteti na prste contar con los dedos
    šteti si kaj v čast considerar (como) un honor; tener a mucha honra a/c
    šteti koga med svoje prijatelje contar a alg entre sus amigos
    preden si mogel šteti do tri en un santiamén; en un abrir y cerrar de ojos
  • števílka figure; cipher; number; numeral; (vsaka od 1-9 in 0) digit; (časopisa) number, issue; (velikosti) size

    arabska števílka Arabic numeral
    rimska števílka Roman numeral
    tekoča števílka serial number
    (na)pisati s števílkmi to write in ciphers
    označiti s števílkmi to number
    Celovška c. št. 126 126, Celovec St.
    karakteristična števílka za telefon call prefix
    ena števílka »Dnevne pošte« stane 25 penijev a copy of the Daily Mail costs 25 pence
    bral sem to v zadnji števílki »Times-a« I read (ali I found) it in the latest number of the Times
    kakšno števílko (npr. rokavic) želite? what size do you want?
    posebna števílka časopisa special edition (ali number, issue)
    stara števílka časopisa back number
    nova števílka časopisa current issue
  • T, devetnajsta črka latinske abecede. Sorodna je in tudi zamenjuje se:
    a) s črko b, npr.: libra iz λίτρα;
    b) s p: pavus ali pavo iz ταώς, studium iz σπουδή,
    c) tudi z drugimi črkami (s c, d, l, r, s). Aspirirani t so začeli izgovarjali šele v Ciceronovem času, npr. v besedah Cethegus, Carthago; na starejših spomenikih (columna rostrata) se uporablja še sam t, npr. Cartaciniensis. Pred s se t priliči: quassi iz quatsi, missus iz mitsus, fassus iz fatsus. Ti pred vokalom se je v poznejšem obdobju izgovarjal kot ci. Kot kratica je T. = Titus; Ti. = Tiberius; T. F. = testamenti formula; T. (v predpisih pod starimi senatskimi sklepi) ali Tr. ali T. P. = tribunus plebis; T. P. = tribunicia potestas.
  • tabella -ae, f (demin. k tabula)

    1. deščica, plošča, ploščica, tablica: Plin. idr., heu quantum fati parva tabella tulit O. (deska, na kateri sta bila izpostavljena Romul in Rem), tabella liminis Cat.; pistor struit multiplices tabellas Mart. kolačne krožce, plasti peciva, rezine peciva.

    2. occ.
    a) pahljača: quos (sc. ventos) faciat nostrā mota tabella manu O.
    b) igralna deska (deščica): parva tabella capit ternos utrimque lapillos O., ternis instructa tabella lapillis O.
    c) slika, sličica: Ci. ep., O., Plin. idr., gemmas, marmor, ebur, Tyrrhena sigilla, tabellas H., Pausiaca tabella H.; poseb. zaobljubna (votivna) tablica: tabellae memores O., votiva tabella H., Iuv.; tudi samo tabella: Tib., posita est multa tabella deae O.
    d) glasovnica α) na ljudski skupščini: diribitae tabellae, recitatae Ci., dum de te quinque et septuaginta tabellae diribeantur Ci.; pri glasovanju o zakonih je dobil glasovalec eno tablico z napisom U. R. = uti rogas = kakor predlagaš, drugo z napisom A. = antiquo = naj ostane po starem. β) sodnikov: de quo vos sententiam per tabellam feretis Ci., huic iudicialis tabella committetur? Ci., tabellam dimittere Sen. ph. oddati glas, glasovati; vsak sodnik je dobil tri tablice s kraticami oz. napisi: eno tablico s kratico za oprostitev A. = absolvo, drugo s kratico za obsodbo C. = condemno, tretjo s kratico za razveljavitev razsodbe N. L. = non liquet = stvar ni jasna: ternas tabellas dare ad iudicandum iis, qui … Ci., discit placere sibi ternas tabellas dari ad iudicandum C.
    e) pisalna tablica (deščica): tabellis pro chartis utebantur antiqui Fest., vix sumptae Musa tabellae imponit manus O., testimonium per tabellam dare T. pis(me)no pričati, Libyn puerum tenentem tabellam Plin., litteras tabellae quam optime insculpere Q., de tabellā legit Ap., in tabellis quos consignavi hic heri latrones Pl. Take tablice so bile lesene (abiegnae) in prevlečene z voskom (ceratae). Za pisma in listine so uporabljali več tablic, ki so jih povezali z nitmi in zapečatili; zato v meton. pomenu (3. a) in b)) vedno v pl.

    3. meton.
    a) pismo, starejše list, zapis(ek), spis: elapsae cecidere tabellae O., tabellas proferri iussimus Ci., hodie allatae sunt tabellae Pl., ex tabellis iam faxo scies Pl., ut tabellas consignemus Pl., video mitti recipique tabellas O., recitatae sunt tabellae O., tabellae laureatae L. poročilo o zmagi.
    b) listina, dokument, akt, spis = pogodba, oporoka, menica ipd.: obsignatis agis mecum tabellis Ci. zapisnik o tem, kar sem rekel, signatae tabellae publicae L. zapečatene javne listine, tabellae quaestionis Ci. zapisnik o preiskavi, falsas signare tabellas (oporoko) Iuv., tabellas dotis (ženitno pogodbo) consignare Suet., tabella emptionis Sen. rh. kupni list, kupna pogodba, quadringentorum reddis mihi tabellas Mart. menico, obveznico.
  • tájnost secreto m ; (skrivnost) misterio m ; arcano m

    javna tajnost secreto m a voces
    pisemska tajnost secreto postal
    uradna (poklicna) tajnost secreto oficial (profesional)
    čuvati tajnost guardar el secreto
    delati tajnost iz česa hacer de a/c un secreto
    izblebetati (razkriti) tajnost divulgar (revelar) un secreto
    uvesti koga v tajnost poner a alg en el secreto
    dognati tajnost averiguar (ali dar con) el secreto
  • tamtám batintín m ; gong m ; tantán m

    delati tamtam (bučno reklamo) za kaj dar mucho bombo a a/c
  • Tauricāna -ae, f Tavrikána, vzhodna obala Sicilije: itaque iussi patria decedere, cum in parte ea Si[ciliae] consedissent, quae [nun]c Tauricana dicitur Fest.
  • tegillum -ī, n (demin. tegulum) = gr. καλυμμάτιον odejica, ogrinjalce: tegillum e[c]cillud, mihi unum id aret: id si vis, dabo Pl., iugere volitans milvus aquam e nubibus tortam indicat fore, ut tegillum pastor sibi sumat Varr. ap. Non.
  • ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

    v teku en el (trans)curso de
    v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
    v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
    zbujajoč tek aperitivo
    brez teka sin apetito, med inapetente
    pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
    dober tek! ¡buen provecho!
    tek na 100 m carrera de cien metros
    tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
    tek na srednje proge carrera de medio fondo
    tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
    tek čez zapreke carrera de vallas
    tek čez drn in strn cross(-country) m
    smučarski tek carrera de esquí(es)
    maratonski tek marathón m
    štafetni tek carrera de relevos
    prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
    prazni tek (teh) marcha f en vacío
    vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
    biti v teku estar en acción
    imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
    delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
    pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
    spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
    spraviti govorico v tek fam hacerla correr
    krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido
  • tékma, tekmovánje carrera f ; concurso m ; šp competición f ; (igra) encuentro m , partido m

    nogometna tekma encuentro m (ali partido m) de fútbol
    prvenstveno tekma campeonato m
    tekma v oboroževanju carrera de armamentos
    tekma v teku carrera f
    jadralno tekma regata f de balandros
    povratna tekma encuentro m de desquite
    plesno tekma concurso m de baile
    plavalno tekma concurso de natación
    veslaško tekma regata f de remo
    igrati tekmo jugar (ali disputar ali celebrar) un partido
    igrati neodločeno tekmo empatar (un partido)
    spustiti se v tekmo s kom rivalizar con alg (za kaj en a/c)
  • temperatúra temperature

    maksimalna temperatúra maximum temperature
    srednja letna temperatúra mean annual temperature
    povprečna temperatúra mean temperature
    variacija, variiranje temperatúre variation in temperature
    uravnavanje temperatúre (klimatizacija) air-conditioning
    merjenje temperatúre measuring the temperature, (telesne) taking someone's temperature
    stalnost, stanovitnost temperatúre temperature stability, constancy
    odvisen od temperatúre dependent on (ali responsive to) temperature
    krivulja temperatúre temperature curve
    normalna temperatúra normal temperature
    sprememba temperatúre change in temperature
    dvig temperatúre rise in temperature
    padec temperatúre drop in temperature, (nagel) slump (ali sudden drop) in temperature
    pri temperatúri pod ničlo at sub-zero temperature
    meriti komu temperatúro to take someone's temperature
    imeti (zvišano) temperatúro (= imeti vročino) to have (ali to run) a temperature
    temperatúra je padla na -5°C the temperature has dropped to minus 5 degrees centigrade
    temperatúra se je dvignila the temperature has risen
  • têpsti pegar, apalear (koga a alg) ; fam sacudir el polvo (ali dar para el pelo) a alg; dar palos a alg

    tepsti se andar a palos (ali a estacazos ali a garrotazos)
    tepsti se za kaj disputarse a/c
  • Terentīlius 3 Terentílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je C. Terentilius Arsa (Harsa) Gaj Terentilij Arza (Harza), ki je kot tribunus plebis l. 462 predlagal po njem imenovani zakon, s katerim naj bi omejili oblast senata in konzulov ter sprožili sestavo zakonika: L.
  • Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

    2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

    3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

    4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

    5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.
  • termométer thermometer

    Celzijev (Fahrenheitov, Réaumurjev) termométer centigrade (ali Celsius) (Fahrenheit, Réaumur) thermometer
    klinični termométer clinical thermometer
    kombinirani termométer combination thermometer
    beležni termométer recording thermometer
    maksimalni in minimalni termométer maximum and minimum thermometer
    živosrebrni termométer mercury thermometer
    stanje termométra thermometer reading
    termométer kaže 10°C the thermometer reads (ali shows) ten degrees centigrade (10°C)
    termométer kaže 15° pod (nad) ničlo the thermometer shows fifteen degrees below (above) zero
    termométer se dviga (pada) the thermometer is rising (is falling)
  • testamentáren testamentario

    testamentarno por testamento
    testamentarno zapustiti legar (kaj a/c)