Franja

močiti (móčim) benetzen, [naß] nass machen
medicina močiti posteljo einnässen, das Bett nässen
človek, ki moči posteljo der Bettnässer

moderātio -ōnis, f (moderārī)

1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

2. umerjanje v delu in nedelu subj.
a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.

modêren (-rna -o) adj.

1. (sodoben) moderno, attuale, contemporaneo:
moderni človek l'uomo moderno
moderni jeziki le lingue moderne
moderno gospodarstvo economia moderna

2. (ki vsebuje najnovejše tehnične pridobitve) moderno;
moderen hotel albergo moderno
moderna vzgoja educazione moderna

3. (ki upošteva najnovejše umetnostne tokove) moderno:
moderno slikarstvo la pittura moderna

4. (ki upošteva najnovejše norme, je v skladu z modo svojega časa) moderno:
moderna zakonca una coppia moderna
moderna frizura una pettinatura moderna

5. (ki ustreza splošnemu okusu določenega časa) moderno, di moda, alla moda, in voga:
športna krila so moderna le gonne casual sono di moda
alp. moderna alpinistika l'alpinismo moderno
um. moderna galerija galleria d'arte moderna
moderna numizmatika la numismatica moderna
šport. moderne olimpijske igre le olimpiadi moderne
moderni peteroboj il pentathlon moderno

mogoč|en [ó] (-na, -no)

1. (vpliven) mächtig

2. po velikosti: mächtig, wuchtig, gewaltig, stattlich, ansehnlich; po telesni moči: bärenhaft, stattlich, gewaltig, machtvoll
mogočen glas die Stentorstimme
mogočen človek eine Maschine

moineau [mwano] masculin vrabec

joli moineau (ironično) lepo seme
un drôle de moineau, vilain moineau neprijeten, zoprn, nepošten človek
tête féminin de moineau vrsta premoga za gospodinjstvo
volée féminin de moineaux jata vrabcev
jeter l'argent aux moineaux metati denar skoz okno
tirer, brûler sa poudre aux moineaux (figuré) zafračkati svoj denar

mokrišče samostalnik
biologija (življenjsko območje) ▸ vizes élőhelyČlovek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64 odstotkov svetovnih mokrišč. ▸ Bő 100 év alatt az ember a világ vizes élőhelyeinek több mint 64 százalékát elpusztította.

monco

A) agg. (m pl. -chi)

1. odrezan, odsekan

2. pren. nepopoln, okrnjen

3. brezrok:
uomo monco del braccio sinistro človek brez leve roke

B) m (f -ca; m pl. -chi) brezroka oseba

mondén mondain, du (grand) monde, élégant

monden človek un homme du monde, un mondain
mondena dama, mondenka une femme du monde, une mondaine

mondén (-a -o) adj. (svetovljanski) ekst. mondano, della gente di mondo; salottiero:
monden človek uomo mondano, di mondo
mondeni svet café-society

monté, e [mɔ̃te] adjectif opremljen (en z); na konju; naravnan; figuré besen (contre quelqu'un na koga); vdelan (drag kamen)

monté en couleurs krepkih barv
collet masculin monté (figuré) tog, nravno strog človek
coup masculin monté vnaprej dogovorjena stvar
être bien monté imeti dobrega konja
il est bien monté en cravates dobro je založen s kravatami

mood² [mu:d] samostalnik
razpoloženje, čud
množina muhavost
fotografija razpoloženjska slika

he is a man of moods je muhast človek
in the mood for razpoložen za kaj
in no mood for nerazpoložen za kaj
in a good mood dobre volje
mood music razpoloženjska glasba

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

moribundus 3 (morī)

1. umirajoč: moribunda est Pl., iacentem moribundumque vidistis Ci., ante pedes imperatoris moribundus procubuit L., moribundi ex equis lapsi sunt L., inter cunctantes cecidit moribunda ministros V., cuius ab alloquiis anima haec moribunda revixit O., prolapsus ac moribundus lictorum manibus in carcerem raptus est T.; (o stvareh) pojemajoč, hirajoč, slabeč, dreveneč: vox Stat., dextra V.

2. umrljiv, smrten: Ap., Aug., membra V.

3. act. = kar stori, da človek umre, smrten, nezdrav: sedes Cat.

morir [-ue-, pp muerto] umreti, odmirati, prenehati

morir a manos de asesino biti umorjen
morir de frio umreti od mraza
morir de poca edad mlad umreti
morir de risa pokati od smeha
morir sin decir Jesús nenadoma umreti
¡muera! dol z njim!
estar a morir con alg. biti s kom v smrtnem sovraštvu
le gusta a morir strašno mu je všeč
morirse umirati; otrpniti (ud); ugasniti (luč)
morirse por a/c koprneti po, vroče želeti
es para morirse de risa človek bi počil od smeha

mother¹ [mʌ́ðə] samostalnik
mati; mati prednica (v samostanu)
arhaično, medicina histerija

artiflcial mother inkubator
mother earth mati zemlja
pogovorno to kiss mother earth pasti
Mother's Day materinski dan
every mother's son vsak človek
mother country domovina
necessity is the mother of invention sila kola lomi
zoologija Mother Carey's chicken viharnica (ptica)
Mother Hubbard široka, ohlapna ženska obleka
kemija mother liquor (ali liquid) lužna usedlina
mother lode glavna rudna žila
botanika mother of thousands vrsta divjega lanu

mou, mol; molle [mu, mɔl; mɔl] adjectif mehek (tudi figuré), militaire; vlažno topel (vreme); medel, počasen, brez energije, neenergičen; figuré brez volje, popustljiv; slaboten, pomehkužen

un mol oreiller mehek zglavnik
fromage masculin mou mehek sir
cire féminin, pâte féminin molle (figuré) človek brez volje, mevža
cot masculin, chapeau masculin mou mehek ovratnik, klobuk
avoir les jambes molles (figuré) imeti mehka kolena
mener une vie molle živeti pomehkuženo življenje
n'opposer qu'une molle résistance nuditi le šibek odpor

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre

mózeg (-zga) m

1. anat. midollo:
hrbtni, kostni mozeg midollo spinale, midollo delle ossa
lobanjski mozeg cervello
mozgi midollame
pren. ta človek je mozeg organizacije l'uomo è il cervello dell'organizzazione

2. pog.
do mozga completamente
izčrpan do mozga completamente esausto
pren. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg le sofferenze lo portarono a un esaurimento totale
žvižg je šel skozi mozeg un fischio penetrante

možàt manly; manful; virile; courageous; masculine

možàt človek a he-man

mrcína (pejorativno) animal moški spol , (sale) bête ženski spol ; (pasja) familiarno cabot moški spol , clebs moški spol , clébard moški spol

kosmata mrcina ours moški spol
(človek) (psovka) charogne ženski spol, crapule ženski spol, canaille ženski spol, saligaud moški spol