Franja

ἔνθα adv. [Et. od pronom. debla eno-] 1. krajevno: a) demonstr.: α.) tam, tu, tamkaj, tukaj; β.) sem(kaj), tja(kaj), ἔνθα μὲν – ἔνθα δέ tu – tam; ἔνθα καὶ ἔνθα tu in tam, zdaj tu – zdaj tam, od vseh strani, ἔνθα δή tu torej; b) α.) relat. kjer, kamor; β.) pri glagolih premikanja: tja – kjer, odkoder. 2. časovno: takrat, tedaj, nato, kadar.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἔνθεν adv. 1. o kraju: a) demonstr. od tukaj, odtod, odondod, ἔνθεν καὶ ἔνθεν od tu in tam, od obeh strani, ἔνθεν κἄνθεν od vseh strani, ἔνθεν μὲν – ἔνθεν δέ s te – z one strani, na tej – na oni strani; b) relat. odkoder. 2. časovno: od sedaj, nato, zatem. 3. vzročno: radi tega, zato.

ἐνταῦθα ion. ἐνθαῦτα, okrep. ἐνθαυτί adv. 1. kraj. tu(kaj), tam(kaj), tja(kaj), semkaj. 2. čas. sedaj, nato, tedaj, μέχρι ἐνταῦθα do tedaj, ἐνταῦθα δή tedaj pa seveda, tedaj pa že. 3. v tem slučaju, v tej točki; τὸ τυχεῖν ἐνταῦθ' ἔνι uspeh je od tega odvisen.

ἐντεῦθεν, ion. ἐνθεῦτεν ἐντευθενί, adv. 1. kraj. od tu(kaj), odtod, od tam, odondod. 2. čas. odtlej, odslej, potem, κἀντεῦθεν nato. 3. vzročno: zato, zaradi tega, vsled tega.

ἔσθ' ὅτε poet. = ἔστιν ὅτε = ἐνίοτε tu pa tam, včasih.

ἐφ-ήκω prišel sem zraven, sem, sem tu ἡμέρα, καιρόν o pravem času sem prišel.

ἡσυχαῖος 3, dor. ἁσυχαῖος [comp. ἡσυχαίτερος], [comp. ἡσυχώτερος] [Et. ἥσυχος iz sē-tu-g'ho-s (idevr. tu = gršk. συ), kor. sē(i), lat. sino, sērus] ἡσύχιος 2 ἥσυχος 1. a) miren, tih, molčeč, ἔχ' ἥσυχος molči, ἐν ἡσύχῳ mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.

λιλαίομαι dep. ep. [Et. iz λι-λασ-jο-μαι, kor. las, hoteti; lat. lascīvus (iz las-ko-), slov. laskati, češ. laska, ljubezen; nem. Lust (iz l̥s-tu-). – Obl. pf. pt. λελιημένος] želim, hočem, koprnim, hrepenim, stremim φόωσδε, τινός, inf.

οὗτος, αὕτη, τοῦτο [Et. iz ὁ + υ + το-. – Obl. gen. τούτου, ταύτης itd.; ion. gen. pl. fem. τουτέων]. pron. demonstr. 1. ta, ta, to, ta tukaj, kaže navadno na sedanje, navzoče, včasih na prejšnje, redkeje na sledeče; οὗτος ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ οὗτος ta mož tukaj (tam), οὗτος ἐγώ = tukaj sem, ταῦτα ἀποκρινάμενος εἶπον τάδε. Posebno stoji za osebo: οὗτος ti tukaj, τίς οὗτος kdo si? včasih se nanaša τοῦτο in ταῦτα na fem. ali masc. v sg. ali pl. οἶνόν τε καὶ σῖτον μελίνης, τοῦτο γὰρ ἦν πλεῖστον. 2. καὶ οὗτος in ta, in sicer, tudi ta, καὶ ταῦτα in to, in sicer. 3. οὗτος, ὅς tisti (oni), kateri. 4. oni znani, slavni, zloglasni ὁ πάντ' ἄναλκις οὗτος, οἱ τὰς τελετὰς ἡμῖν οὗτοι, καταστήσαντες, τούτους τοὺς πολυτελεῖς χιτῶνας, τούτους τοὺς συκοφάντας (one zloglasne). 5. pogosto se prevaja s: tukaj, tam, πολλὰ ὁρῶ ταῦτα (tam) πρόβατα, ξένοι οὗτοι (tukaj) ἕτοιμοι, ἀναλίσκειν. 6. adv. a) τοῦτο, ταῦτα tako, zato, zaradi tega, αὐτὸ τοῦτο ravno zaradi tega; τοῦτο μὲν … τοῦτο δέ sedaj … sedaj, nekaj … nekaj, deloma … deloma; b) ἐκ τούτου nato, ἐκ τούτων iz tega, od tega časa, nato, zato; c) εἰς τοῦτο do sedaj, tako daleč (τινός v čem), κατὰ τοῦτο na tem mestu, zato, tako, διὰ ταῦτα zato, μετὰ ταῦτα nato, πρὸς ταῦτα nato, ἐν τούτῳ medtem, v tem trenutku, ταύτῃ tu, na tem mestu, na ta način, οἱ ταύτῃ ljudje v tem kraju, τὰ ταύτῃ ti kraji.

σύ, ajol. in dor. τύ, ep. τῡ́νη, ojačeno σύγε, σύπερ pron. pers. 2 os. [Et. idevr. tu (tū), lat. tū, slov. ti, nem. du; acc. σέ iz τϝε; gen. σεῖο iz τϝεῖο; dat. σοί iz τϝοι; σός iz twos, tewos, lat tuus, slov. tvoj. – Obl. sg. gen. σοῦ (in enkl.), ion. ep. poet. σέο, σεῦ, σέθεν, σεῖο, σεῖ', τεοῖο; dat. σοί, dor. in ion. τοί, τεΐν; acc. σέ; (razen σύ, τύνη, σεῖο, τεοῖο, τεΐν so navedene oblike tudi enklitične); dual. nom. in acc. σφῶι, σφώ, gen. in dat. σφῶιν, σφῷν; pl. nom. ὑμεῖς, ep. ajol. ὔμμες, gen. ὑμῶν, ion. ὑμέων. ep. ὑμείων, dat. ὑμῖν, ep. poet. ὕμιν, ὗμιν, ajol. in ep. ὔμμι(ν), ὔμμ', acc. ὑμᾶς, ion. ὑμέας, ajol. in ep. ὔμμε] ti.

ταύτῃ adv. 1. a) po (na) tej poti, tod, na tej strani, na tem mestu, ondi, tu, tam; b) na to stran, semkaj, tjakaj. 2. na ta način, tako, v tem oziru, zaradi tega.

τῆ ep. poet. nâ, nata, nate, tu imaš, vzemi!

τῇ adv. (dat. od ἡ) 1. a) tu(kaj), tam, τῇ μὲν … τῇ δέ tu … tam, na eni strani … na drugi strani, nekaj … nekaj; b) tako. 2. rel. a) kjer, koder; b) kako, ἔστι τῇ tako rekoč, nekako.

τύλη, ἡ τύλος, ὁ [Et. kor. teu, oteči, narasti; lat. tu-meo, totus; slov. istega korena tilnik (iz tyl-)] 1. okrogla, napeta stvar, grba, žmula; žulj, ožuljek. 2. žrebelj, kolček, glavič.

быть biti, obstajati; dogajati se; delež.
будучи v uradnem jeziku in v pomenu ko ...
будучи профессором, он преподавал ko je bil profesor, je učil;
у тебя есть книга imaš knjigo;
пища есть jesti imam;
будь, что будет naj bo, kar bo; naj se zgodi kar koli;
быть так prav, naj bo tako;
и был таков in je izginil;
не будь он здесь ko bi ne bilo njega tu;
была не была na slepo srečo;
как же быть? kaj je storiti?,kaj sedaj?;
быть беде hudo bo!;
быть дождю deževalo bo!;
быть по сему tako naj bo!, dobro!, prav!;
так и быть zastran mene;
будет с тебя dovolj imaš

вот to je, glej!;
вот тебе раз! na, tu imaš!;
вот в чём дело stvar je namreč taka;
вот вы какие taki ste vi!;
вот ещё še tega je manjkalo;
в. и я! tu sem!;
в. так хозяин to ti je gospodar!;
в. я тебя ti bom že pokazal!;
в. тебе prav ti je

кормить krmiti, hraniti, rediti;
к. грудью dojiti;
к. завтраками (оd завтра) pitati z obljubami;
хлебом не корми его, только... nič mu ni dražje kot...;
здесь xорошо кормят tu se dobro je;

курилка f (vulg.) soba za kajenje; (šalj.) kadilec, kadilka;
жив к. (жив, не умер) še je tu, še živi

лишний odvečen, nepotreben, nad mero;
два рубля с лишним nekaj čez dva rublja;
он здесь л. on je tu odveč;
взять лишнее vzeti preveč