Franja

skriva|ti (-m) skriti (ständig, immer wieder) ➞ → skriti
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
dobro skrivati leta jünger aussehen als seine/ihre Jahre
ni se treba skrivati komu sich sehen lassen können (er kann sich sehen lassen)
ne skrivati svoje luči pod mernikom sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

skȕpiti -īm
I.
1. zbrati: skupiti novac, građu za knjigu, vojsku pod zastavu, u cjelinu
2. zviti: skupiti jedra
3. namrščiti: skupiti obrve
4. vkup potegniti: ova mi je kruška skupila usta
5. skupiti pamet zbrati se; skupiti sve niti znati o čem vse potrebno; skupiti kraj s krajem uskladiči svoje gmotno stanje; skupiti gaće dobro se pripraviti
II. skupiti se
1. zbrati se
2. uskočiti se: pri pranju se platno skupilo
3. skrčiti se: mišići se skupili
4. zviti se: skupiti se u klupko

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

slack up prehodni glagol & neprehodni glagol
zavlačevati, opočasniti, obrzdati; postati počasnejši, šibkejši; zmanjšati hitrost vlaka ipd. pred ustavljanjem

to slack up work zavlačevati delo, "mečkati" pri delu
to slack up one's pace of work opočasniti svoje delo

slavíti (-ím) imperf.

1. lodare, celebrare, cantare:
narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi

2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
slaviti zmago vincere

slide^*2 [sláid] neprehodni glagol
drseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati (into v)
iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from ... to od ... k, na, v)
sleng oditi
prehodni glagol
pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne (into v, na)

the boys are sliding on the pond dečki se drsajo na ribniku
he has slid into bad habits navzel se je slabih navad
to slide one's hand into one's pocket vtakniti roko v žep
to let things slide prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižen
he slid out of the room zmuznil se je iz sobe
to slide into sin zabresti v greh
he slid over the question of his divorce hitro je prešel vprašanje svoje ločitve (razveze)
to slide over a delicate subject preiti kočljiv predmet
to slide a ship down the skids navtika spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi)

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

slútnja presentimiento m ; barrunto m , barrunte m ; presagio m

v slutnjah (svoje) smrti en barruntes de la muerte
imeti zlo slutnjo tener un mal presentimiento

slúžba service moški spol ; fonction ženski spol , emploi moški spol , charge ženski spol , poste moški spol , place ženski spol

v službi de service, en activité
brez službe sans emploi, sans place, chômeur
služba božja service, office (divin), culte moški spol
delovna služba service du travail
dnevna služba service de jour
državna, javna služba service public (ali de l'État)
duhovniška služba sacerdoce moški spol, fonctions sacerdotales
nočna služba service (ali permanence ženski spol) de nuit, équipe ženski spol de nuit
služba pri okencu service du guichet
poročevalska, obveščevalna služba service d'information, service de renseignements
radijska služba service de radio(communication)
radijska vremenska služba service météorologique de la radio
stražna služba service de garde, faction ženski spol
šolska služba fonction enseignante
učiteljska služba (osnovne šole) fonction ženski spol d'instituteur, (višje šole) charge de professeur, professorat moški spol
upravna služba service administratif
vojaška služba service (militaire)
vremenska služba service météorologique, familiarno météo ženski spol
zaupna služba poste de confiance
zdravstvena služba service sanitaire (ali d'hygiène publique)
sposoben za službo apte au service, bon pour le service
v opravljanju svoje službe dans l'exercice de ses fonctions
nastopiti službo entrer en fonction (ali en service, en charge)
opravljati službo exercer une fonction, s'acquitter de ses fonctions, occuper une fonction (ali une charge)
opravljati dve službi hkrati cumuler deux emplois
potegovati se za službo solliciter (ali postuler, briguer, demander) un emploi, se porter candidat à (ali pour) un emploi
vzeti koga v službo prendre quelqu'un en service (ali à son service)
zapustiti službo se démettre de ses fonctions, démissionner, résigner (ali abandonner) ses fonctions (ali sa charge)
ima trideset let službe il a trente ans de service
služba je služba le travail, c'est le travail
goste službe, redke suknje douze métiers, quatorze malheurs

slúžba servicio m ; empleo m , puesto m , función f ; colocación f ; cargo m

javna, državna služba servicio del Estado
honorarna služba empleo honorario
dnevna služba servicio diurno (ali del día)
nočna služba servicio nocturno
vojaška služba (na fronti) servicio militar (en el frente)
služba božja (rel) oficio m (ali culto m) divino
služba pri okencu servicio de ventanillo
letalska služba (promet) servicio aéreo
poštna služba servicio postal (ali de correo)
telefonska služba servicio telefónico
prometna služba (na železnici) servicio de andén
poročevalska, informativna služba servicio de información
pomorska služba servicio naval (ali marítimo)
učiteljska služba (osnovna šola) magisterio m, (srednje šole) profesorado m de enseñanza media
upravna služba servicio administrativo
vremenska služba servicio meteorológico
zaupna služba cargo m (ali puesto m) de confianza
v aktivni službi en (servicio) activo
sposoben za službo apto para el servicio
v opravljanju svoje službe en el ejercicio de sus funciones
biti v službi, imeti službo estar de servicio
nastopiti službo entrar en funciones, comenzar el servicio
opravljati službo hacer el servicio
stopiti v službo h komu, pri kom entrar al servicio de alg
potegovati se za (kako) službo solicitar (ali pedir) una colocación
vzeti v službo tomar a su servicio
goste službe, redke suknje piedra f movediza nunca moho la cobija

smooth² [smu:ð] prehodni glagol & neprehodni glagol
(iz)gladiti; utreti (pot), poravnati; ublažiti (glas); izbrusiti (stihe); odstraniti ovire (zapreke, nevšečnosti, težave), olajšati; izgladiti se; pomiriti se, postati miren

to smooth one's brow zgladiti čelo
to smooth one's manners izgladiti svoje vedenje (obnašanje)
to smooth s.o.'s rumpled feathers figurativno pomiriti koga (njegovo jezo)
to smooth the soil zravnati zemljo (tla)
to smooth a verse izbrusiti zgladiti stih

smŕt death; decease; (vladarja) demise; departure (from life)

smŕt na grmadi death at the stake, the stake
smŕt na morišču death on the scaffold
smŕt od utopitve death by drowning
smŕt od zadušitve death by asphyxiation (ali suffocation, smothering, strangling)
smŕt s strelom v glavo death from a bullet in the head
navidezna smŕt suspended animation
črna smŕt (kuga) Black Death
Smrt s svojo koso Death with his scythe
na smŕt bolan fatally ill, dangerously ill
do smŕti utrujen tired to death, tired out, dead beat; (od dela) done in, worn out, vulgarno buggered, knackered
konjska smŕt (= konjederec) flayer, VB knacker
smŕt na vešalih hanging
kamenjan do smŕti stoned to death
rojen po očetovi smŕti posthumous
junaška smŕt a hero's death
do svoje smŕti to one's dying day
obletnica smŕti anniversary of someone's death
letnica, leto smŕti year of someone's death
preziranje smŕti contempt for death
uradna proglasitev smŕti official declaration of death
boj za življenje ali smŕt life-and-death struggle
smŕt izdajalcu! death to the traitor!
smŕt fašizmu - svobodo narodu! Death to Fascism - Liberty to the People!
biti na pragu smŕti to be (lying) at death's door
to bo moja smŕt this will be the death of me
boriti se s smŕtjo to be at one's last gasp (ali breath), to breathe one's last, to be at death's door, to be on one's deathbed
gre za življenje ali smŕt (za biti ali ne biti) it is a matter (ali case) of life and death
iti v smŕt za... to give one's life for...
drveti v zanesljivo (gotovo) smŕt to rush headlong to certain death
na smŕt se dolgočasiti to be bored to death
do smŕti izkrvaveti to bleed to death
pogledati smŕti v oči to look death in the face
obsoditi na smŕt to sentence (ali to condemn) to death
imeti (storiti) lepo smŕt to die a happy death
umreti junaške smŕti to meet a hero's death
umreti naravne smŕti to die a natural death
umreti nasilne smŕti to die a violent death, (zlasti biti obešen) to die in one's shoes
povzročiti smŕt kake osebe to be the death of someone
uiti smŕti to escape death
umreti lahke smŕti to die an easy death
umreti bedne smŕti to die a dog's death
sam si zadati smŕt to make away with oneself, to take one's own life, to commit suicide
biti obsojen na smŕt (figurativno) to earn the wages of sin

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sočustvovánje sympathie ženski spol , compassion ženski spol , intérêt moški spol pour; condoléances ženski spol množine

izreči komu svoje sočustvovanje présenter (ali exprimer) à quelqu'un ses condoléances, assurer quelqu'un de sa sympathie
(v pismu) z izrazi mojega (našega) iskrenega sočustvovanja avec l'expression de mes (nos) sincères condoléances

sočustvovánje simpatía f ; compasión f ; (sočutje) pésame m

izreči komu svoje sočutje dar a alg el pésame, expresar a alg su condolencia

soglásje concordance ženski spol , accord moški spol , harmonie ženski spol , conformité ženski spol , unanimité ženski spol

v soglasju z d'accord avec, de concert avec, conformément à, en conformité avec, en harmonie avec
v soglasju z navodili conformément aux instructions
dati svoje soglasje donner son assentiment à, consentir à, approuver quelque chose
spraviti v soglasje z faire concorder avec, mettre en harmonie avec, mettre d'accord avec, conformer à, équilibrer

soglásje concordancia f ; acuerdo m ; unanimidad f ; armonía f ; conformidad f

v soglasju z de acuerdo con, en armonía con
v soglasju s predpisi conforme a lo prescrito
spraviti v soglasje poner de acuerdo con; armonizar (ali poner) en armonía con
dati svoje soglasje dar (ali prestar) su conformidad
v soglasju z navodili de acuerdo con las instrucciones

soigner [swanje] verbe transitif negovati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); zdraviti; familier škodovati (quelqu'un komu), okrasti

se soigner paziti nase, skrbeti za svoje zdravje
soigner un enfant, un malade, un jardin, ses ongles negovari otroka, bolnika, vrt, svoje nohte
soigner sa prononciation skrbno paziti na izgovor
soigner quelqu'un aux petits oignons zelo negovati, skrbeti za koga
il faut te faire soigner! (figuré) ti si nor!
soigner son rhume zdraviti svoj nahod
ils nous ont soignés dans ce restaurant! okradli so nas v tej restavraciji!

soigneux, euse [swanjö, z] adjectif skrben (de quelque chose zà kaj)

soigneux de sa santé skrben za svoje zdravje
resherches féminin pluriel soigneuses skrbne raziskave
servante féminin soigneuse skrbna služabnica
être soigneux dans son travail biti skrben pri svojem delu

soin [swɛ̃] masculin skrb, pažnja, briga; pluriel nega, skrbnost

avec soin skrbno
soins pluriel du ménage, domestiques gospodinjski posli
aux bons soins de M. X. na naslov g. X.
premiers soins donnés à un blessé prva nega, pomoč ranjencu
avoir, prendre soin de quelque chose skrbeti, brigati se za kaj
donner des soins à un malade streči bolniku, nsgovati bolnika
prendre soin de sa santé skrbeti za svoje zdravje
avant de quitter la maison, prenez soin de bien fermer la porte preden odidete iz hiše, pazite, da dobro zaprete vrata
(familier) étre aux petits soins pour quelqu'un zelo skrbeti, brigati se za koga; biti zelo obziren do koga
ne pas prendre soin de quelque chose zanemarjati, ne se brigati za, pozabiti kaj
recevoir des soins dans un hôpital dobiti zdravstveno nego v bólnici
ce médecin donne gratuitement ses soins aux indigents de son quartier ta zdravnik brezplačno zdravi reveže svoje (mestne) četrti