Franja

Zadetki iskanja

  • TÜV (= Technischer Überwachungsverein); figurativ tehnični pregled; durch den TÜV bringen spraviti skozi tehnični pregled
  • udèsiti ùdesīm
    I.
    1. urediti: udesiti sve za prijem visokih gostiju; udesiti svoj dom
    2. prirediti: udesiti knjigu za srednju školu
    3. uravnati: udesiti dva časopisa jedan prema drugome; tako je to sudbina udesila
    4. pripraviti: udesiti kola za polazak
    5. dogovoriti se: to je udešena stvar
    6. uglasiti: udesiti violinu
    7. srečati, naleteti na: udesiti koga na putu
    8. inscenirati, prirediti: udesiti nemire
    9. ugoditi: udesiti komu što
    10. narediti: to je tako udešeno da se svijet prevari
    11. udesiti koga za vrbicu spraviti koga v zadrego, v neroden položaj
    II. udesiti se
    1. urediti si: lijepo si se udesio u novom stanu
    2. srečati se
    3. pripetiti se
    4. ekspr. opiti se, nasekati se ga
  • uglèd reputación f , fama f , prestigio m ; estimación f , consideración f ; autoridad f ; crédito m

    izgubljen ugled desprestigio m, descrédito m
    poklicni ugled prestigio profesional
    dati ugled dar prestigio
    izgubiti ugled desprestigiarse, caer en descrédito
    pridobiti si ugled cobrar crédito, hacerse respetar
    spraviti koga ob ugled desacreditar a alg, poner en descrédito a alg
    uživati ugled gozar de prestigio; tener reputación (ali fama)
  • ulómek fragment moški spol ; matematika fraction ženski spol

    decimalni ulomek fraction décimale
    dvojni ulomek fraction continue
    pravi ulomek fraction simple
    ulomek, ki se (ne) da reducirati fraction (ir)réductible
    krajšati ulomek réduire une fraction
    spraviti ulomek na skupni imenovalec réduire une fraction au même dénominateur
  • ulómek fracción f

    dvojni (pravi, nepravi) ulomek fracción compuesta (propia ali pura, impropia)
    krajšati ulomek reducir una fracción
    spraviti ulomek na skupni imenovalec reducir una fracción al común denominador
  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • Unglück, das, (-/e/s, -e) nesreča; ein Häufchen Unglück kup nesreče; ins Unglück bringen spraviti v nesrečo; in sein Unglück rennen drveti v nesrečo/pogubo; zu allem Unglück povrhu vsega; Glück im Unglück sreča v nesreči
  • uredi|ti (-m) urejati

    1. (spraviti v red) ordnen, in Ordnung bringen; na novo, drugače: umordnen

    2. zadeve: arrangieren, (spraviti v red) regeln, pogovorno: klarkriegen; posle, službene zadeve: erledigen; s predpisom: regeln; (poravnati račun) klarmachen
    urediti si lase sein Haar machen
    urediti tako, da … es so einrichten, [daß] dass …
    to se bo že uredilo das wird schon

    3. za določen namen - za plovbo: schiffbar machen; smučišče, komunalno - zemljišče: erschließen
  • uspe|ti [é] (-m) Erfolg haben
    ne uspeti keinen Erfolg haben
    (posrečiti se) gelingen, geraten; (zmoči) können, vermögen; (spraviti skupaj) zustande bringen, hinbringen, [fertigbringen] fertig bringen, dazu bringen
    figurativno kako neki ti je to uspelo? wie hast du dieses Kunststück vollbracht?
  • utter2 [ʌ́tə] prehodni glagol
    izreči, izustiti, izgovoriti, izraziti, dati izraza, oglasiti se; objaviti, razglasiti, razširiti, odkriti; dati v obtok (bankovce itd.)

    to utter a cry zavpiti, zakričati
    to utter false coin spraviti v promet (obtok) ponarejene kovance
    to utter a word, a lie izgovoriti besedo, izreči laž
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • valeur [valœr] féminin vrednost, veljava; cena; valuta, vrednostni papir; pomembnost, važnost

    de valeur velike vrednosti
    sans valeur brez vrednosti
    objet masculin de valeur dragocenost
    de faible valeur majhne vrednosti
    la valeur de približna količina, približno
    d'une valeur de 100 francs v vrednosti 100 frankov
    valeurs pluriel morales morala
    colis masculin en valeur déclarée vrednostni paket
    valeur d'achat, d'acquisition nabavna vrednost
    valeur alimentaire, nutritionnelle hranilna vrednost
    valeur faciale, nominale imenska, nominalna vrednost
    valeur marchande tržna vrednost, cena
    valeurs pluriel mobilières (commerce) efekti
    valeur-or du franc zlata vrednost franka
    valeur totale skupna, celotna vrednost
    valeur vénale prodajna vrednost, cena
    mise féminin en valeur uveljavitev; obdelava, obdelovanje, kultivacija
    attacher de la valeur à quelque chose pripisovati vrednost nečemu
    n'accorder aucune valeur à quelque chose česa ne ceniti
    augmenter de valeur narasti v vrednosti, ceni
    doubler de valeur podvojiti vrednost
    estimer à sa juste valeur pravilno oceniti, ovrednotiti
    donner de la valeur do veljave spraviti, poudariti
    mettre en valeur uveljaviti
    mettre en valeur un capital napraviti kapital donosen, dobro naložiti kapital
  • var|en (-na, -no) sicher (krizno krisensicher, prometno verkehrssicher, pupilarno mündelsicher, pred bombami bombensicher, pred eksplozijo explosionssicher, pred molji mottensicher, pred plazovi lawinensicher, pred ponarejanjem fälschungssicher, pred tanki panzersicher, pred tatovi diebessicher, pred tresenjem erschütterungssicher, pred treskavcem schlagwettersicher, pred udarci stoßsicher, pred vlomom einbruchssicher, pred zmrzovanjem frostsicher, za vožnjo fahrsicher, proti plazenju rutschungssicher); (nenevaren) gefahrlos; (spravljen na varno) geborgen; pred čim - boleznimi ipd.: gefeit (gegen)
    biti na varnem in Sicherheit sein
    imeti na varnem in Gewahrsam haben
    spraviti na varno in Sicherheit bringen, (zakleniti) fortschließen
  • váren seguro ; (zavarovan) asegurado

    na varnem en seguridad, en salvo, fuera del peligro
    pupilarno varen con garantía pupilar
    varen kraj lugar m seguro
    varen pred al abrigo de; asegurado contra
    tukaj nismo varni no estamos seguros aquí
    tam človek ni varen allí se arriesga (ali corre peligro) la vida
    spraviti (se) na varno poner(se) a salvo
  • varn|o srednji spol (-ega)
    spraviti na varno in Sicherheit bringen, v zapor: auf Nummer Sicher bringen
    biti na varnem in Sicherheit sein, v zaporu: auf Nummer Sicher sitzen
  • vās2, vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n

    1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
    a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
    b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.

    2. occ. vsakovrstne druge priprave:
    a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
    b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr.
  • veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

    zlata veljava patrón m oro
    v veljavi en validez
    biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
    je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
    ne biti več v veljavi dejar de ser válido
    priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
    spraviti do veljave hacer valer
    stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor
  • Vernunft, die, (-, ohne Plural) pamet; Philosophie um; die gesunde Vernunft zdrava pamet; Vernunft annehmen spametovati se; jemanden zur Vernunft bringen spraviti (koga) k pameti; zur Vernunft kommen spametovati se; er ist zur Vernunft gekommen srečala ga je pamet
  • verrollen Donner: potihniti; sich verrollen spraviti se spat; transitiv premikastiti
  • verrückt nor (auf/nach na, vor zaradi); wie verrückt kot nor; verrückt werden znoreti, ponoreti; verrückt machen spraviti/spravljati ob živce; verrückt spielen noreti, ponoreti; Adverb (sehr) blazno