Franja

Zadetki iskanja

  • наперехват vsivprek, kot za stavo
  • окать izgovarjati nepoudarjeni ruski o kot [o]
  • пеленг m (mor.) kot med kazalcem kompasa in smerjo kraja, predmeta
  • перекрикивать, перекричать bolj kričati kot kdo drug, prekričati
  • пересиживать, пересидеть predolgo sedeti, obsedeti; dalje sedeti kot drugi
  • попугайничать ponavljati kot papiga
  • сматываться namota(va)ti se; (gov.) izginiti kot kafra
  • смолистый smolnat, črn kot smola
  • смоляной smolen, smolnat; črn kot smola
  • сумасшествовать obnašati se kot norec
  • сюсюкать šušljati; (pren.) ravnati z odraslim kot z otrokom
  • тайник m skrivališče, skriven hodnik, skriven kot
    тайники души skrivni kotički srca
  • точёный stružen; brušen; (pren.) pravilen, kot izklesan
  • травянистый travna(s)t; s travo zarasel; neokusen kot trava
  • чоканье n

    1. trkanje;

    2. izgovarjanje glasu с kot č
  • a, A f, m (črka) a:
    a minuscolo, A maiuscola mali a, veliki A
    dall'a alla zeta od a do ž, od začetka do konca
    a come Ancona a kot Ankaran (pri črkovanju)
  • A, a prva črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

    1. A. = Aulus (osebno ime).

    2. na glasovnicah sodnikov: A = absolvo, zato littera salutaris Ci. (naspr. C = condemno, littera tristis Ci.).

    3. na glasovnicah v narodnih zborih, kadar so glasovali o zakonih: A = antiquo odklanjam, namreč predlagani zakon (naspr. U. R. = uti rogas).

    4. A. = Augustus, pogosto na napisih: A. A. = Augusti duo, A. A. A. = Augusti tres.

    5. v zvezah
    a) a. d. = ante diem (kot datum): is dies erat a. d. V. Kal. Apr.
    b) A = annus (na nagrobnih napisih ipd.); A. U. C. = anno urbis conditae, toda a. u. c. = ab urbe condita.
    c) III viri a. a. a. = triumviri auro, argento, aeri flando, feriundo.

    6. pri Ci. (Tusc. disp.): A. = auditor (naspr. M. = magister).
  • Aal, der, (-s, -e) jegulja; grüner Aal neprekajena jegulja; glatt wie ein Aal figurativ gladek kot riba
  • abacus -ī, m (gr. ἄβαξ)

    1. mizica za štetje, razdeljena po dekadnem sistemu na kvadratna polja: Pers., Ap., M.

    2. vsaka igralna deščica ali mizica, razdeljena na polja: Suet., Macr.

    3. miza za postrežbo z odprtinami, v katere so postavljali spodaj zašiljene vinske vrče: Ca., Sid.; pozneje zelo lepa mizica, umetelno izdelana in okrašena, na katero so postavljali dragoceno posodje (vaze ipd.): Varr., L., Iuv., abaci vasa omnia, ut exposita fuerant, abstulit Ci.,

    4. arhit.
    a) zgornja plošča na srebrnem kapitelu: Vitr.
    b) (marmorna ali steklena) kvadratna plošča iz sadrene malte ali mozaika kot okras sobnih sten, opaž: Vitr., bases abacorum Plin. frizi, podzidje sobnih sten. — Soobl. abax -acis, m: Prisc.
  • Abās, Abantis, m (gr. Ἄβας) Abant,

    1. argoški kralj, sin Linkeja in Hipermestride, Akrizijev oče, Danajin in Atalantin ded, praded Danajinega sina Perzeja. Zaradi nekega Abantovega potovanja na Evbojo so se baje Evbojci imenovali Abantēs Abanti: Hyg., Serv. Od tod adj. Abantēus 3 (gr. Ἀβάντειος) Abantov, abantski: Argi C., Abantius 3 abantski = evbojski: aequora Stat.; patronim
    a) Abantiadēs -ae, m (gr. Ἀβαντιάδης) Abantiad, Abantov potomec = Acrisius ali Perseus: O.
    b) Abantias -adis, f (gr. Ἀβαντιάς) Abantiada, Abantova potomka, od tod: Abantias Abantiada tudi staro ime Evboje: Plin., Prisc.

    2. grški junak pred Trojo, ki ga je Enej usmrtil in njegov ščit obesil kot posvečeno darilo v Apolonovem svetišču na Aktiju: V.

    3. Enejev tovariš: V.

    4. etruščanski knez iz Populonije, ki je prišel Eneju na pomoč: V.

    5. neki Kentaver in dober lovec: O.

    6. neki Perzejev spremljevalec: O.

    7. Diomedov tovariš, ki ga je Venera spremenila v ptiča: O.

    8. sin Neptuna in Aretuze: Hyg.

    9. pisec spisa z naslovom „Troica“: Serv.
Število zadetkov: 10000