-
παιδ-εραστής, οῦ, ὁ (ἔραμαι) kdor ljubi dečke, ljubitelj dečkov.
-
παλαμναῖος 2 in 3 (παλάμη) poet. 1. kdor je koga z lastno roko umoril, morilec, τὸ παλαμναῖον krivda prelite krvi, umor; μὴ παλαμναῖον λάβω da se ne oskrunim (s pogledom na morilca). 2. maščevalec, maščevalni duh.
-
παντο-γήρως 2, gen. -ρω (γῆρας) kdor vse postara ali obvlada, vse oslabi ὕπνος; (drugi bero: παντ-αγήρως ki se nikoli ne postara, vedno mlad; ali πάντ' ἀγρῶν ki vse ujame).
-
παρα-βάτης, ου, ὁ, ep. παραιβάτης (παρα-βαίνω) 1. kdor stoji pri kom na bojnem vozu, borilec na vozu. 2. NT prestopnik (postave), brezbožnik.
-
παρασκευαστής, οῦ, ὁ kdor kaj pripravlja (pospešuje).
-
παραστάτης, ου, ὁ (παρ-ίσταμαι) kdor stoji poleg koga, sosed, sobojevnik, spremljevalec, pomočnik.
-
παρα-τυγχάνω (gl. τυγχάνω) pridem slučajno zraven, naletim slučajno na koga, sem slučajno navzoč ali zraven τινί, εἰς καιρόν pridem ravno o pravem času; ὁ παρατυχών kdor je ravno pri kom, kdorsibodi, katerikoli, ἐν τῷ παρατυχόντι pri prvi priliki, πρὸς τὸ παρατυγχάνον kakor nanese (ugodna) prilika, kakor se ravno naključi, παρατυχόν (abs. pt. z inf.) kadar (ker) se ponudi ugodna prilika, ker se je ravno tako naključilo; διαφυγὴ παρατυγχάνει nudi se prilika za beg.
-
πελάτης, ου, ὁ (πελάζω) 1. poet. kdor se (pri)bliža πάσᾳ εὐνοίᾳ, τὸν πελάταν λέκτρων ποτέ ker se je hotel približati postelji. 2. dninar, težak, najemnik.
-
πέντ-ᾱθλος, ὁ 1. kdor se vežba v pentatlu in zmagalec v pentatlu. 2. pren. kdor se trudi, drugega v vsakem oziru prekositi.
-
περιπετής 2 (περι-πίπτω) 1. kdor pade okoli česa, objemajoč, περιπετέα ἐποιήσαντο σφίσι αὐτοῖσι, τὰ πρήγματα storili so, da se jim je obrnil položaj na zlo (o nagli izpremembi sreče), περιπετὴς γίγνομαί τινι zadenem na koga, padem komu v roke. 2. ἔγχος meč, na katerega se je kdo nabodel (v telo zaboden meč).
-
πιθανός 3 [πείθω] 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, λέγειν spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. – adv. -ῶς prepričevalno, zvesto.
-
πολύ-δωρος 2 (δώρον) ep. kdor prinese veliko doto, bogato opremljen, z veliko doto; drugi: radodaren, darežljiv.
-
πολυ-θεᾱ́μων 2, gen. -ονος (θεάομαι) kdor je mnogo videl.
-
πολύ-θρηνος 2 (θρηνέω) kdor mnogo joče ali tarna.
-
πολύ-ιδρις, ιος, ὁ, ἡ (ἴδρις) ep. kdor mnogo vé, zelo izveden, prebrisan, moder, razborit.
-
πολυ-μαθής 2 (μανθάνω) kdor se je mnogo naučil, učen.
-
πολύ-πλαγκτος 2 (πλάζω) ep. 1. pass. kdor se mnogo okrog potika (potepa) ληιστήρ, mnogo blodeč, preganjan; ἔτη leta tekoča. 2. act. ki daleč zanaša (podi) ἄνεμος.
-
πολυ-πρᾱ́γμων 2, gen. -ονος (πρᾶγμα) 1. kdor se ukvarja z mnogimi rečmi, kdor se meša v tuje zadeve, radoveden, sničav. 2. pohlepen po novotarijah, nemiren, prepirljiv.
-
πολύ-σῑτος 2 kdor mnogo je.
-
πολύ-τλας, ὁ (samo nom.), πολυ-τλήμων ονος ὁ, ἡ (τλῆναι) 1. ep. kdor mnogo pretrpi, velik trpin, vztrajen, stanoviten. 2. poet. smel, drzen.