Franja

Stalagmus -ī, m (Στάλαγμος) Stálagmus (Stálagmos, Stálagem), ime sužnja: Pl.

stanovníški (-a -o) adj. lingv.
stanovniško ime (ime po kraju bivanja) nome domiciliare

Statilius 3 Statílij(ev), ime marzovskega in rimskega rodu. Poseb. znani so

1. L. Statilius Lucij Statilij, Katilinov sozarotnik: Ci., S.

2. (T.) Statilius Taurus (Vell.) ali Taurus Statilius (T.) (Tit) Statilij Taver ali Taver Statilij, Oktavijanov vojskovodja in zaupnik, dvakrat konzul, drugič l. 26 z Oktavijanom.

3. T. Statilius Sisenna Taurus Tit Statilij Sizena Taver, pri T. imenovan Sisenna Statilius (Taurus) Sizena Statilij (Taver), vnuk prejšnjega Statilija, konzul l. 16 po Kr.

4. Statilia Messalīna Statilija Mesalina, Vestinova soproga in Neronova ljubica, po Popejini smrti Neronova soproga: T., Suet.

Statīra -ae, f (Στάτειρα) Statíra, perzijsko žensko ime; poseb. hči Dareja Kodomana, soproga Aleksandra Velikega: Iust.

Statius 3 Stácij(ev), ime sabelskega rodu; kot suženjsko ime: Ci. ep., Gell.; potem tudi ime ali priimek svobodnorojenih Rimljanov in rimsko rodovno ime. Poseb. znani so:

1. Statius Albius Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rimski vitez, ki je umoril svojega svaka in dva svojih sinov ter skušal usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi se polastil njegovega premoženja. Zato je bil l. 74 obtožen in je potem, ko se mu ni posrečilo, da bi se s podkupovanjem sodnikov rešil obsodbe, šel l. 72 v prostovoljno izgnanstvo, kjer je umrl l. 69: Ci.

2. njegov sin Statius Albius Oppianīcus je tožil Avla Kluencija zaradi podkupovanja in zastrupitve očeta, svojega očima: Ci.

3. C. Caecilius Statius, gl. Caecilius.

4. Statius Sēbōsus Stacij Seboz, prijatelj Kvinta Lutacija Katula in rimski pomorščak: Ci. ep., Plin.

5. L. Statius Murcus Lucij Stacij Murk, Cezarjev podpoveljnik, pozneje Brutov in Kasijev pristaš, usmrčen po načrtu Pompeja mlajšega: Ci., C., Vell.

6. P. Pāpinius Statius Publij Papinij Stacij, rimski epski pesnik, rojen okrog l. 45 po Kr. v Neapoli (Neapolis), kjer je tudi umrl okrog l. 96 po Kr.: Iuv.

Stephanē -ēs, f (Στεφάνη) Stéfana

1. staro ime otoka Samos: Plin.

2. staro ime mesta Preneste: Plin.

3. gora v Tesaliji: Plin.

Stephanium -iī, f in Stephaniscidium -iī, f (demin. Stephanē) Stefánium, Stefaniscídium (Stefaniskídium), Stefánica = Vênčica, grško lastno ime: Pl.

stephanos -ī, m (tuj. στέφανος) vénec kot ime nekaterih rastlin: stephanos Alexandri Plin. = pervinca štrbec, stephanos Aphroditēs Ap. h. = sisymbrium dihnik, po drugih materina dušica, timijan ali kreša.

Stichus -ī, m Stíh(us)

1. ime sužnja in naslov Plavtove komedije: Pl.

2. izmišljeno ime sužnja: Dig., G.

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stlāt(t)a -ae, f stláta, ladja, ki je bila širša kot višja; od tod naj bi izviralo tudi njeno ime: stlatus = star. obl. za latus, torej „širočnica“, menda sprva neka gusarska ladja, pozneje trgovska ladja, križarka: prosumiae vel geseoretae vel oriolae, stlattae, scaphae, pontones Gell., catis, phaselis, lintribus, stlattis, rate Tarnim et Garumnam permeat Aus., stlat[ta genus erat navigii] latum mag[is quam altum, sic] appellatum [a latitudine … ] Fest., P. F., Th. Prisc.

strabō -ōnis, m (tuj. στράβων) škil(av)ec, škilež, krivogledec, prekogledec, adj. škileč, škilav, škilast, krivogled, prekogled, križemgled, prekast: Ci., H., Petr., Dig.; pren. krivogledec, prekogledec = nevoščljivec, zavistnež, zavistnik: nulli me invidere, non strabonem fieri saepius deliciis me istorum Luc. ap. Non., multi enim, qui limina intrarunt integris oculis, strabones sunt facti Varr. ap. Non. — Kot rim. rodovno ime Strabō -ōnis, m Strábo(n): Ci., Plin. idr.

stratēgīum -īī ali stratēgēum -ēī, n (gr. στρατηγεῖον) vojskovodjev (poveljnikov, poveljniški) šotor; kot krajevno ime Stratēgīum (Stratēgēum) Strategíj (Strategêj), slopna javna zgradba oz. dvorana v Smirni: Amm., Cass.

strike^*2 [stráik]

1. prehodni glagol
udariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo)
navtika spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise)
ekonomija zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati
ameriško doseči, najti, odkriti
sleng prositi (for za)
zastarelo božati, (po)gladiti z roko

2. neprehodni glagol
udariti (against ob, on na, po)
udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti)
razbijati; stavkati; biti se, boriti se (for za)
biti, tolči (srce), udariti (strela)
navtika, vojska spustiti belo zastavo
figurativno predati se; kreniti, iti, oditi (to proti)
nenadoma začeti prodirati, prebijati se (through skozi)
(svetloba, toplota); padati (on na)
širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja)
medicina izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi)
figurativno pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden)
ameriško, vojska biti častniški sluga

struck by a stone zadet od kamna
to strike across the fields udariti jo čez polja
to strike an average izračunati povprečje
to strike all of a heap figurativno zbegati, presenetiti, osupiti
to strike a balance napraviti bilanco
to strike a ball out of court šport suniti žogo v out
to strike a bargain skleniti kupčijo; doseči sporazum
to strike s.o. blind (deaf, dumb) z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)
to strike a blow zadati udarec
the blow struck me silly udarec me je omamil
without striking a blow brez boja
the cold struck into my marrow mraz mi je prodrl v mozeg
to strike s.o. dead figurativno pošteno osupiti koga
to strike s.o.'s eye pasti komu v oči
to strike s.o. in the face udariti koga po obrazu
to strike into fame postati slaven
to strike s.o.'s fancy ugajati, biti všeč komu
to strike fire out of a flint izkresati ogenj iz kresilnega kamna
to strike fish s potegom zatakniti trnek v ribji gobec
he struck his fist on the table udaril je s pestjo po mizi
to strike for freedom boriti se za svobodo
to strike one's flag spustiti zastavo, figurativno predati se
to strike (into) a gallop spustiti se v dir
to be struck in a girl sleng biti zatreskan v (neko) dekle
to strike ground (bottom) zadeti ob dno
to strike one's hand on the table udariti z roko po mizi
to strike hands zastarelo udariti v roko (v znak sporazuma)
the hour has struck ura je odbila
his hour has struck njegov čas je prišel
to strike for home udariti jo proti domu
it has just struck five pravkar je ura bila pet
how does it strike you? kako se vam zdi?
an idea struck him prišel je na (neko) misel
to strike upon a good idea priti na dobro idejo
to strike a light (a match) prižgati luč (vžigalico)
lightning struck the tree strela je udarila v drevo
to strike s.o.'s name in the newspaper naleteti na ime neke osebe v časopisu
to strike oil naleteti na nafto, figurativno imeti srečo, uspeti; obogateti
they were struck with panic polastila se jih je panika
it struck me as ridiculous zdelo se mi je smešno
to strike a plan skovati načrt
to strike to the right kreniti (po poti) na desno
to strike the right note zadeti pravilen ton
to strike root pognati korenino
to strike into a run spustiti se v tek
to strike the sands nasesti, obtičati na sipini
to strike sail spustiti, zviti jadro; priznati poraz
the ship struck to the pirates ladja se je predala gusarjem
to strike a snag sleng naleteti na nepričakovano težavo
to strike tents podreti šotore, tabor
to strike terror into s.o. navdati koga z grozo (s strahom)
to strike the track iti po sledi
to strike a track nenadoma naleteti na stezo
to strike with terror napolniti z grozo
town strikes mesto se preda
to strike a vein naleteti, odkriti žilo (rude)
what struck me was... kar me je osupilo, je bilo...
to strike at the root posekati korenino, figurativno udariti na najbolj občutljivo mesto
to strike work ustaviti delo, stavkati
the wind strikes cold veter ostro brije
strike while the iron is hot kuj železo, dokler je vročc

Strongylē² -ēs, f (Στρογγύλη sc. νῆσος = rotunda insula) Stróngila

1. eden od Eolovih (Ajolovih) otokov med Italijo in Sicilijo (zdaj Stromboli): Mel., Plin. — Soobl. Strongylos -ī, f Stróngil: Sil.

2. otok ob obali Likije: Plin.

3. staro ime otoka Naksos: Plin.

sub-sistō -ere -stitī (—) (sub in sistere)

I. intr.

1. obstati, postati, ustaviti (ustavljati) se: substitit Aeneas V., Fabius … substitit occultus L., Helvetii … audacius subsistere nonnumquam … coeperunt C., insidiarum metu substitit Cu., subsistere iubere Cu., subsistere cum copiis Cu., toto agmine C., ad agmen C., ad muros V., ad insulam Tauridem Auct. b. Alx., in eodem loco Hirt., in locis campestribus C., reliqui in itinere substiterant C., in aliquo flexu viae … occultus subsistebat L., subsistere in portis hostium L., in Armenia Auct. b. Alx., intra iactum teli progressus uterque substiterat V., qui … circa ima substiterint Q.; o neživih, neosebnih subj. obsta(ja)ti, prenehati (prenehavati, prenehovati), zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se: Plin., Plin. iun. idr., Thybris … tacitā refluens ita substitit undā V., substitit auspicii lingua timore mali O., ubi lacrimae substiterint? Q., substitit radius cubiti Cels. ostane na svojem mestu; metaf.
a) zasta(ja)ti, (pre)nehati, prenehati (prenehavati, prenehovati), omagati (omagovati), o(b)nemoči (poseb. v govorjenju): in dicendo Q., substitit omnis sententia Q., sedebit hoc, illud subsistet Q., numquam inopiā verbi substitit Sen. rh. nikoli se v govoru ni ustavljal, nikoli se mu pri govorjenju jezik ni spotikal, nikoli se mu pri govorjenju ni zatikalo, substitit ut clamor O. ko je … potihnilo, ingeniumque meis substitit omne malis O. me je minil ob mojih nezgodah.
b) spotikati se nad kom, zatikati se pri kom, pomuditi se pri kom, pomišljati se glede koga, omahovati glede koga, (s)prenevedati se glede koga: in servo Dig.; abs.: subsisto Dig.

2. zadaj osta(ja)ti, zaosta(ja)ti, kje obstati, postaj(a)ti, (po)muditi se: ab Arimino M. Antonium … Arretium mittit; ipse Arimini … subsistit C., in Samnio adversus Caudinas legiones subsistere L., locus substructus, ubi nationum subsisterent legati Varr., triginta dies ibi substitit rex Cu., subsistere quadriduo in eodem loco Cu., in nave, in tabernaculo, in urbe Cu., circa Mesopotamiam Cu., biduum apud aliquem Cu., domi Vell., intra tecta Plin. iun.; abs.: paucos dies, diutius Cu., subsistemus fortasse et sequenti die Plin. iun.; metaf.
a) o osebah α) osta(ja)ti pri čem: intra priorem paupertatem subsistere T. β) ostati živ: quae ex his subsistet Dig. γ) pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: perempto civi subsistite Ap., miserandae Psyches animae supplicis tuae subsiste Ap. pomagaj mi … v mojih stiskah; abs.: iam nunc subsistite Ap.
b) o stvareh α) v (pri) moči osta(ja)ti, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) veljavo: sententia subsistit Cod. I. β) osta(ja)ti (ohranjen), držati se koga, česa: equitum nomen subsistebat in turmis equorum publicorum Plin. ime „vitezi“ se je ohranilo le pri četah javnega konjeništva.

3. (uspešno) v bran se postaviti (postavljati), nasprotovati komu, upreti (upirati se) komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, zoprvati komu, čemu, ustaviti (ustavljati) se komu, čemu; o osebah: non potes subsistere Pl., nec clipeo iuvenis subsistere tantum nec dextrā valet V.; z dat.: Hasdrubalis transitus in Italiam vix Hannibali atque eius armis subsistentem L.; o rečeh: quod neque ancorae funesque subsisterent neque … C. niso trdno držale; metaf. kos biti čemu, biti dorasel čemu, (v)zdržati kaj, zmagati (zmagovati) nad čim: sumptui Brutus in Ci. ep., liti Dig., tantis periclis Cl. —

II. trans. koga ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: feras L., praepotentem armis Romanum nec acies subsistere ullae nec castra … poterant L.

sūbulō -ōnis, m (sūbula)

1. etr. ime za tibicen igralec na piščal, piščalkar: subulo quondam marinas propter astabat plagas Enn. ap. Varr., subulo Tusce tibicen dicitur Fest.

2. súbulon, vrsta jelena z ostrim rogovjem brez odrastkov (parožkov), šílar, špičnik: lusit animalium armis, sparsit haec in ramos, ut cervorum, aliis simplicia tribuit, ut in eodem genere subulonibus ex argumento dictis Plin., dein tusus ex melle cottidiano ecligmate; efficacior ad id subulo cervorum generis Plin, sunt qui et suum fimi cinerem profuisse scripserint in passo et cervi pulmonem, maxime subulonis, siccatum fumo tritumque in vino Plin. — Kot rimski priimek Sūbulō -ōnis, m Súbulo(n), npr. P. Decius Subulo Publij Decij Subulo: L.

Sucrō -ōnis, m Súkro(n)

1. reka v Tarakonski Hispaniji, ki se izliva v Sredozemsko morje (zdaj Xucar): Mel., Plin.

2. mesto ob ustju reke Sukro(n): L., Sen. ph., Plin., Fl. Od tod adj. Sucrōnēnsis -e súkronski (sukrónski), v Sukronu ali pri Sukronu se nahajajoč ali potekajoč (vršeč se): proelium Ci., sinus Mel.

3. ime nekega Rutulca: V.

Suēbi -ōrum, m Svébi, veliko germansko pleme, ki je sprva naseljevalo obale Baltskega morja, od tod pa se je razširilo oz. je bilo potisnjeno proti jugozahodu do Rena: C., T., Lucan.; sg.

1. Suēbus -ī, m Svéb: Cl.

2. Suēba -ae, f Svébka, Svébinja: C. Od tod
a) adj. α) Suēbus (dvozložno, pri pesnikih tudi trizložno Sŭēbus) 3 svébski: sanguis Pr., crinis Sil. po svebsko nošeni (urejeni). β) Suēbicus 3 svébski (Svébski): mare T.
b) subst. Suēbia -ae, f Svébija, Svébsko, dežela Svébov: T.

Opomba: Starodavniki so poznali le obl. Suēbī; obl. Suēvī najdemo le v rokopisih Cezarjevih del. Ime Suebi je ohranjeno v današnjem Schwaben.

Suētōnius 3 Svetónij(ev), ime plebejskega rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Suetonius Pavlinus Gaj Svetonij Pavlin, eden najslavnejših vojskovodij in provincialnih upraviteljev, ki se je posebej odlikoval kot pretorski legat v Mavretaniji v letih 41—42 po Kr. in kot cesarski namestnik v Britaniji v letih 59—61 po Kr.: T.

2. Suetonius Laetus Svetonij Let (Veseli), tribun 13. legije za časa cesarja Otona: Suet.

3. njegov sin C. Suetonius Tranquillus Gaj Svetonij Trankvil (Mirni), sodobnik in prijatelj Plinija mlajšega, rimski zgodovinopisec in biograf (De vita XII Caesarum): Plin. iun.