Franja

per-fidus 3, adv. -ē (per in fides)

1. nezvest, verolomen, nepošten, zahrbten, perfiden: V., Sil., Amm. idr., aliud agentes, aliud simulantes perfidi sunt Ci., perfidos amicos ulcisci nihil credendo Ci., mulier, hostes, sacramentum H., verba O., nex Sen. tr. izvirajoč iz nezvestobe, perfide Pr. ti porednež, ti poniglavec; enalaga: perfida arma Iubae O. nezvestega Jube; acc. n. adv.: perfidum ridens H.

2. metaf. nezanesljiv, nevaren: via Pr., tellus Lucan., flumen Fl., vappa Mart. le na pogled dobro, a sicer slabo vino.

perfungor -fungī -functus sum (per in fungī) večinoma v pf. ali v pt. pf

1. dobro, prav opraviti (opravljati): opere, munere, militiā, rebus amplissimis Ci., senex honoribus perfunctus Ci.; occ. uži(va)ti: epulis O., omnibus bonis Sulpicius in Ci. ep.

2. prebi(ja)ti, presta(ja)ti, (pre)trpeti: periculis, bello Ci., laboribus Ci. ep., N., curā L., imperio brevi T., fato L., Gell. ali vitā perfunctus Lucr., perfunctus faber Varr.; z acc.: timorem satis inanem perfuncti Ap., omnia perfunctus vitai (= vitae) praemia Lucr.; zevg.: multa pro aliquo perpessus atque perfunctus Ci. ep.; abs.: perfunctus sum prestar sem Ci., a tudi: opravil sem, na (pri) koncu sem, pri kraju sem: se perfunctos esse arbitrantur Ci.; pt. pf. s pass. pomenom: memoria perfuncti periculi Ci. na prestano nevarnost, vitā perfunctā Suet., post perfuncta opera Aug.

per-mulceō -ēre -mulsī -mulsum in -mulctum (per in mulcēre)

1. (po)božati, (po)gladiti: aliquem manu O., comas O., barbam alicuius L., Val. Max., languida permulcens medicata lumina virga O., malas alicui Suet., equum permulcere vel palpari Ulp. (Dig.); pren.: aram flatu permulcet spiritus austri Ci. poet. preveva, aures permulcere Ci., H. prijetno biti na ušesa, ugajati (prijati, prijetno biti) ušesom, sensum voluptate Ci. naslajati, aliquem p. (prikupovati se, skušati se prikupiti, dobrikati se komu) atque allicere Ci., candida liquidis vestigia lymphis Cat. oplakniti.

2. metaf. pomiriti (pomirjati), (u)blažiti (ublaževati), (po)tolažiti, (u)tešiti: senectutem Ci., efferatos Cu., animum alicuius C. pridobivati si, pectora dictis V., iram alicuis L., militem comitate T. ali aliquem mitibus verbis T. udobrovoljiti, spraviti v dobro voljo, permulcendo tractandoque mansuefecerant plebem L.

Opomba: Pt. pf. permulctus: dein lenita iam ira postero die liberalibus verbis permulcti sunt S. fr., Prisc., quam si permulcti sonis mitioribus non inmodice ferocirent Gell.

perspectiva ženski spol perspektiva, pogled v bodočnost; nada, upanje (de na); videz

perspectiva aérea plenêr
perspectiva a vista de pájaro ptičja perspektiva
sin perspectiva brezupen
tengo un buen negocio en perspectiva imam upanje na dobro kupčijo

pertinemment [pɛrtinamɑ̃] adverbe pametno, umestno; kompetentno

savoir pertinemment quelque chose točno, vanesljivo, dobro kaj vedai

per-volvō -ere -volvī -volūtum (per in volvere)

1. (okrog) valjati, (okrog) vleči (vlačiti): aliquem in luto Ter.; pass. (v med. pomenu) (okrog) se valjati: in suo sanguine Ap.; pren.: ut in iis locis pervolvatur animus Ci. da se duh dobro seznani.

2. (zvitek = knjigo, spis) povsem razvi(ja)ti, preb(i)rati: Zmyrnam Cat.

peso moški spol teža, težina; tehtnica, skodelica tehtnice; breme; težeča žalost

peso argentino, peso chileno peso (argentinski, čilski) (denarna enota)
peso atómico atomska teža
peso bruto bruto teža
peso neto čista teža
(šp) peso ligero (fuerte) lahka (težka) teža
peso específico specifična teža
peso vivo živa teža
campeón del peso pluma prvak peresne teže
exceso de peso presežna teža
a(l) peso po teži
de peso polnotežen; ugleden
en peso korporativno, skupno; neodločeno
dar buen peso dati dobro težo
eso se cae de su peso to je jasno
dar peso falto (corrido) dati prelahko (pretežko) težo
exceder el peso presegati težo
ganar (perder) en peso pridobiti (izgubiti) na teži
levantar en peso koga kvišku dvigniti
pagar a peso de oro plačati z zlatom
ser de peso (ali tener el peso) de 10 kilos tehtati 10 kg

pést puño m

polna pest puñado m
na lastno pest (fig) por cuenta propia, por propia iniciativa
z železno pestjo con mano de hierro
pravica pesti (fig) derecho m del más fuerte
dobiti v svoje pesti apoderarse de
imeti koga v svoji pesti tener en sus garras a alg
pasti komu v pest caer en poder de alg
stisniti pest serrar la mano
udariti s pestjo po mizi dar un puñetazo sobre la mesa; fig imponirse con resolución y energía
s pestjo žugati komu amenazar con el puño a alg
držimo pesti, da bi zate vse dobro šlo fam rezamos porque todo te salga bien

Pfründe, die, (-, -n) historische Bedeutung, Geschichte cerkvena nadarbina, prebenda; figurativ sinekura, eine fette Pfründe dobro plačana sinekura

Phaeāx -ācis, m, pl. Phaeācēs -um, acc. -ācas (Φαίακες) Faják(i), po Hom. veselo in uživaško ljudstvo na otoku Sherija (danes Krf): Ci., V., O., Pr., Amm.; preg.: pinguis Phaeaxque H. tolst in dobro gojen; atrib. = fajáški: populus Iuv. — Od tod adj. Phaeācus 3: Pr. ali Phaeācius 3 (Φαιάκιος) fajáški: Phaeacia tellus (= Corcyra, Krf) O., Tib.; subst. Phaeācia -ae, f (Φαιακία) Fajákija, fajaška dežela = Sherija (Corcyra, Krf) v Jonskem morju: Plin., Tib.; Phaeācis -idis, f (Φαιακίς) Fajákida, naslov Tutikanove pesnitve (o Odiseju in Navzikaji): O.

pie¹ [pi] adjectif, féminin; (religion)

faire pie œuvre napraviti dobro delo

piēga f

1. guba:
gonna a pieghe nabrano krilo
messa in piega vodna ondulacija
la piega dei calzoni hlačna guba

2. geol. nagubanost

3. nagnjenje, nagnjenost:
prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima

pinte [pɛ̃t] féminin bokal (stara mera, 0,93 l), pinta (0,57 l, v Angliji)

se payer une pinte de bon sang (familier) dobro se zabavati

pipe¹ [páip] samostalnik
(dovodna) cev; piščalka, frula; brlizganje, žvižganje (ptičje)
glasba, množina dude
anatomija sapnik, prebavni kanal; glas (pri petju); pipa za tobak
geologija dimnik
mineralogija cev za zračenje v rudniku, rudna žila cilindraste oblike
botanika votlo steblo, votel pecelj
ekonomija vinski sod ali sod za olje (105 galonov, ca 477 litrov)
britanska angleščina, zgodovina obračun državne blagajne (Pipe Roll, Great Roll of the Pipes)
sleng lahka naloga

pipe of piece pipa miru
pogovorno put that in your pipe and smoke it! dobro si zapomni!, figurativno pomiri se s tem
to put s.o.'s pipe out preprečiti komu kaj
organ pipe orgelska piščalka
to clear one's pipe odkašljati se, odhrkati se

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
pisati francosko écrire en français
pisati z lahkoto écrire avec aisance
pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
pisati po nareku écrire sous la dictée
pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
pisati note écrire de la musique
pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
pisati s tiskanimi črkami écrire en script
pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
kako se pišete? quel est votre nom?

pitch⁴ [pič]

1. prehodni glagol
postaviti (tabor, šotor, stojnico); zabiti, zasaditi (kole itd.); metati, vreči, zalučati (žogo, kovance itd.); naložiti (seno z vilami); postaviti v bojni red; določiti (po višini, vrednosti); (govor itd.) uglasiti, prilagoditi (on čemu)
izraziti na poseben način, s posebnim stilom
glasba uglasiti (glasbilo), intonirati (pesem)
šport meriti na cilj, zamahniti
figurativno usmeriti (misli toward k)
nasuti (cesto), tlakovati, asfaltirati; določiti adut (pri začetku igre); ponuditi, razstaviti, hvaliti blago
sleng pripovedovati, izblebetati

2. neprehodni glagol
pasti kakor dolg in širok
navtika zibati se (ladja)
šport podati žogo metalcu, metati; nagniti se (streha); utaboriti se

pitched battle naprej pripravljena in brezobzirna borba
to pitch the fork pripovedovati ganljive zgodbe
to go a pitching prevračati kozolce
to pitch too high previsoko meriti
to pitch the voice high visoko zapeti
his voice was well pitched njegov glas je bil dobro uglašen
to pitch it strong močno pretiravati
to pitch a story pripovedovati laži, debele tvesti, izmisliti si zgodbo
to pitch a tent postaviti šotor
figurativno to pitch one's tent naseliti se
to pitch a yarn debele tvesti, pripovedovati neverjetno zgodbo

placement [plasmɑ̃] masculin namestitev, nameščanje, postavitev; priskrba službe; commerce prodaja, promet; (denarna) naložba, investicija

placement d'argent, de capitaux naložba denarja, kapitala
placement de père de famille pupilarno varna, dobra in zanesljiva naložba
agence féminin, bureau masculin de placement posredovalnica za službe
être d'un placement facile lahko se prodajati, iti dobro v prodajo
faire un bon placement dobro naložiti denar

placer¹ [plase] verbe transitif namestiti, postaviti; plasirati; proda(ja)ti; naložiti (denar), investirati; (iz)reči v pravem trenutku

se placer namestiti se, sesti, zavzeti mesto; najti (si) mesto, službo; stopiti v službo (chez quelqu'un pri kom); commerce iti dobro v prodajo; sport plasirati se, uvrstiti se
placer sa fille oddati, poročiti svojo hčerko
ce représentant place des aspirateurs ta (trgovski) zastopnik prodaja sesalnike za prah
être bien, mal placé imeti dobro, slabo mesto
avoir le cœur bien placé imeti srce na pravem mestu
ne pas pouvoir placer un nom sur un visage ne se (móči) spomniti imena osebe, ki jo poznamo po videzu

pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)