Franja

Zadetki iskanja

  • prenéhati (-am) | prenehávati (-am) perf., imperf.

    1. smettere, finire; chiudere, cessare:
    prenehati kaditi smettere di fumare
    podjetje je prenehalo obratovati la ditta ha cessato l'attività, ha chiuso
    prenehati s trgovsko dejavnostjo ritirarsi dal commercio

    2. calmarsi, cessare, smettere; spirare, scadere:
    bolečine v želodcu so prenehale il mal di stomaco si è calmato, è cessato
    mandat mu bo prenehal letos il suo mandato spira quest'anno
    grmenje je prenehalo ha smesso di tuonare
    pren. prenehati delo staccare
    pren. prenehati s čim chiudere bottega
    prenehati ljubiti koga disinnamorarsi di qcn.
  • prepréčiti to prevent (from); to hinder, to obviate (something); to obstruct, to bar; to thwart; to frustrate, to foil, to baffle

    prepréčiti delo (v parlamentu) to obstruct
    prepréčiti nesrečo to prevent an accident
    prepréčiti naklepe komu to baffle someone's designs
    preprečili so mi načrte, naklepe I was thwarted in my plans, designs
    prepréčiti načrte sovražniku to thwart the enemy's plans
    bolje je prepréčiti kot lečiti prevention is better than cure, a stitch in time saves nine
  • presež|en2 [é] (-na, -no) überschüssig, Über- (kapaciteta die Überkapazität, obremenitev die Überfracht, kritje die Überdeckung), Mehr- (teža das Mehrgewicht, produkt das Mehrprodukt, tovor die Mehrfracht, delo die Mehrarbeit)
  • preskrbéti (-ím) | preskrbováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. procurare, fornire, procacciare:
    preskrbeti komu delo procurare lavoro a qcn.

    2. (oskrbeti, oskrbovati) rifornire; (s hrano) approvvigionare;
    preskrbovati elektriko, plin erogare la luce, il gas
    preskrbeti koga s potrebnim rifornire qcn. del necessario

    3. sistemare, collocare (i figli)

    B) preskrbéti si, se (-ím si, se) | preskrbováti si, se (-újem si, se) perf., imperf. refl. procurarsi, procacciarsi
  • preskúsen d'essai, d'expérimentation, d'épreuve

    preskusno delo travail moški spol d'épreuve
    preskusna doba temps moški spol d'épreuve
    preskusni kamen pierre ženski spol de touche, figurativno creuset moški spol
    preskusni tek épreuve ženski spol
    preskusna vožnja parcours moški spol de garantie (ali d'essai)
  • pressant, e [prɛsɑ̃, t] adjectif nujen, pereč; silen; nadležno vsiljiv

    besoin masculin, travail masculin pressant nujna potreba, nujno delo
    pressant désir masculin vroča želja
  • pressé, e [prɛse] adjectif iztisnjen, figuré stisnjen; nujen, presanten

    pressé d'argent v denarnih težavah
    citron masculin pressé iztisnjena, izžeta citrona
    je suis pressé (de partir) mudi se mi (oditi)
    c'est pressé to je nujno
    aller, courir au plus pressé iti in opraviti najnujnejše delo
    n'avoir rien de plus pressé que ... ne imeti nujnejšega dela kot ...
  • pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

    1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

    2. meton.
    a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
    b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.
  • prevíden precavido; cauto; cauteloso; prudente; circunspecto

    previdno con precaución
    iti previdno na delo obrar con precaución
    ravnati previdno proceder con cautela
  • priblížnost (-i) f approssimazione; imprecisione; pejor. pressappochismo:
    približnost rezultatov risultati approssimativi, imprecisione dei risultati
    površno branje in približnost presoje sta nam v mladosti odtujila marsikatero klasično delo una lettura frettolosa e il pressapochismo dei giudizi ci alienarono in gioventù più d'un capolavoro classico
  • pričéti commencer, se mettre à

    pričeti delo, z delom commencer à travailler (ali le travail), se mettre à travailler
  • pričéti comenzar; empezar; principiar (z por)

    pričeti delo iniciar un trabajo
    pričeti jokati (smejati se) echarse a llorar (a reír)
    nenadoma pričeti teči echarse a correr
  • príden (-dna -o) adj.

    1. laborioso, industrioso, diligente:
    pridne roke mani laboriose
    priden kot čebela, kot mravlja industrioso come le api, le formiche

    2. buono, bravo:
    priden za delo, za hojo un buon lavoratore, camminatore
    bodite pridni, dokler se ne vrnem state buoni finché non torno
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • prìlaziti -īm
    1. prihajati k, pristopati: prilaziti k čemu, komu, gradu
    2. prilaziti problemu lotevati se problema; prilaziti radu lotevati se dela, začenjati delo
  • priložnost|en [ó] (-na, -no) gelegentlich; Gelegenheits- (kadilec der Gelegenheitsraucher, nakup der Gelegenheitskauf, prevoz oseb der Gelegenheitsverkehr, zastopnik der Gelegenheitsvertreter, darilo das Gelegenheitsgeschenk, delo die Gelegenheitsarbeit, kaznivo dejanje das Gelegenheitsdelikt)
    priložnosto delati pogovorno: jobben
  • prilóžnosten occasional

    prilóžnostno delo occasional employment, odd jobs pl
    prilóžnostni delavec casual (labourer), casual workman; odd job man
  • prilóžnosten occasionnel, d'occasion, de circonstance

    priložnostno delo travail occasionnel
    priložnosten nakup achat moški spol d'occasion, occasion ženski spol
    priložnostna pesem poème moški spol (ali poésie ženski spol) de circonstance
  • prilóžnosten (-tna -o) adj. occasionale, d'occasione, di circostanza; avventizio:
    priložnostne fraze parole di circostanza
    priložnostna pesem poesia d'occasione
    priložnostno delo lavoro avventizio, precario
    pejor. priložnostni vodja capetto
  • prilóžnosten ocasional

    priložnostno delo trabajo m ocasional
    priložnosten nakup compra f de ocasión; ocasión f; ganga f
    priložnostna pesem (govor) poesía f (discurso m) de circunstancias
    priložnosten prestopnik delincuente m ocasional
    priložnosten tat descuidero m