Franja

spannungsfrei brez napetosti

spannungslos figurativ brez napetosti, dolgočasno

sparable [spǽrəbl] samostalnik
žebelj brez glave (za čevlje), cvek

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

sparkless [spá:klis] pridevnik
ki je brez isker, ki ne meče isker, se ne iskri

speak out neprehodni glagol
glasno in jasno govoriti; odkrito povedati, brez premišljevanja; pokazati se
prehodni glagol
izraziti, izjaviti, izpovedati

speak up neprehodni glagol
glasno in jasno govoriti, povzdigniti glas; odkrito, brez oklevanja ali strahu govoriti (povedati); zavzeti se (for za)

speak up! na dan z besedo!
he spoke up for her potegnil (zavzel) se je zanjo

spécieux, euse [spesjö, z] adjectif navidezno ali dozdevno pravilen, resničen; brez vrednosti; vieilli lepega videza, zapeljiv

arguments masculin pluriel, prétextes masculin pluriel spécieux dozdevno resnični argumenti, izgovori

speck tujka nemško m invar. kulin. pršut brez kosti

speckless [spéklis] pridevnik
ki je brez madeža
figurativno čist, brezhiben, brez graje

spent [spent]

1. preteklik & pretekli deležnik od to spend

2. pridevnik
nemočen, brez moči, izčrpan, upehan; zgaran

spent bullet krogla brez prebojne moči
spent herring slanik po drstenju

spesenfrei brez stroškov

spiattellatamente avv. odkrito, brez obzirov

spielend igraje, z lahkoto, mimogrede, brez težav

spineless [spáinlis] pridevnik
ki je brez trnov, brez bodic, brez hrbtenice (tudi figurativno)
omahljiv, nesiguren, brez volje, mlahav, medel

spiritless [spíritlis] pridevnik (spiritlessly prislov)
brez duha; malodušen, brez poguma, neodločen; potrt, pobit, poparjen, klavrn, deprimiran, brez volje (moči, energije, živahnosti), medel
figurativno mrtev

spōglio¹ agg. (m pl. -gli)

1. slečen, gol; ogoljen

2. pren. prost, (ki je) brez:
essere spoglio di pregiudizi biti brez predsodkov

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spontaneous [spɔntéinjəs]

1. pridevnik (spontaneously prislov)
spontan, samohoten, nevsiljen, naraven; nepričakovan; sam od sebe, iz svojega nagiba ali svoje volje, brez tujega vpliva (delujoč); ki ni naprej pripravljen
botanika samorasel, samonikel

to make a spontaneous offer of one's services spontano ponuditi svoje usluge

2. prislov
spontano

spotless [spɔ́tlis] pridevnik (spotlessly prislov)
čist, brez madeža
figurativno neomadeževan, neoporečen