Franja

na ves glas stalna zveza
(glasno) ▸ torokszakadtából, torkaszakadtábólVčasih bi človek iz jeze najraje na ves glas kričal. ▸ Néha az ember haragjában torkaszakadtából ordítana.

nay [néi]

1. prislov
arhaično ne; in celo, ne samo

2. samostalnik
odklonilen odgovor
parlament kdor glasuje proti

yea and nay neodločno, bi in ne bi
to say (s.o.) nay odbiti (komu) kaj
it is enough, nay, too much dovolj je in celo preveč

ne (kot samostoina nikalnica) no; nay; (navadno pri glagolu) not (npr. nisem I am not)

ne malo not a little
nikakor ne not at all, by no means
gotovo ne! certainly not
še ne not yet
ne več no more, (časovno) no longer
jaz tudi ne (strinjajoč se z nikalnim stavkom) (that goes for) me too!
ne manj kot... no less than...
ne samó... temveč tudi... not only... but also...
kaj ne? isn't it?
mislim, da ne I think not
ne... ne... neither... nor...
če ne if not, unless
če ne vidim pisma, ne verjamem unless I see (ali if I don't see) the letter I shall not believe it
ne da bi jaz vedel not that I know of
odgovoriti da ali ne to answer yea or nay
ne, kaj takega! well I never
reči, odgovoriti ne to answer in the negative, to decline, to refuse
ne morem, da ne bi (rekel) I must (say), I can't help (saying)
Je oče bolan? - Upam, da ne. I Father ill? - I hope not.
on ne govori angleško, jaz tudi ne he does not speak English, nor do I

ne¹ [è] nein; v stavku: nicht; se ne prevaja, če je v stavku še ena nikalnica (nihče ni prišel es ist niemand gekommen; nikoli ne bi rekel ich würde nie sagen)
še ne noch nicht
to pa res ne das aber wirklich nicht
ne daj se! Nicht nachgeben!
Ne parkiraj! Einfahrt/Ausfahrt [freihalten] frei halten!
Ne prevračaj! Nicht kanten!, Nicht stürzen!
v božjih zapovedih: du sollst nicht … (Ne ubijaj! [Du] du sollst nicht töten!)
| ➞ → niti, ni, nimam, nočem

ne² [è]

1.
ne da bi ohne zu (ne da bi vprašal ohne zu fragen)

2.
ne X ne Y weder X noch Y (ne brat ne sestra weder Bruder noch Schwester)
ne bev ne mev keinen Muckser

ne non, ne … pas (ali point)

kajne? n'est-ce pas?
jaz tudi ne moi non plus
ne samo … ampak tudi non seulement … mais aussi (ali encore)
ne da bi sans que + subjunktiv, sans + infinitiv
ne veliko (preveč, dosti) pas beaucoup (pas trop, guère)
sploh, nikakor ne pas (ali point) du tout, nullement

ne no

ne in še enkrat ne! ¡no y no!
kajne? ¿verdad?; ¿no es verdad?
res ne? ¿de verdad que no?
le tega ne! ¡todo menos eso!
ne mnogo no mucho
ne več ya no
ne več in ne manj ni más ni menos
ne več kot nada más que
še ne todavía no
(jaz) tudi ne (yo) tampoco
ne da bi jaz vedel no que yo sepa
ne da bi ... sin que (subj)
ne le (ampak tudi) no sólo (ali no solamente) (sino también)

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

neanche

A) avv.

1. sploh ne, nikakor ne:
neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!

2. niti (v podkrepitev negacije):
non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka

3. celo... ne, še... ne:
neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal

B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal

nebó (-á) n

1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali

2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso

3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto

4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro

5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

necō -āre -āvī -ātum (nex)

1. (nasilno, kruto, premišljeno) usmrtiti (usmrčevati), ubi(ja)ti, (u)moriti, ugonobiti (ugonabljati), pokonč(ev)ati: aliquem ferro S., H., securi Gell., igni atque tormentis C., omnes partim flammā, partim ferro Val. Max., plebem fame Ci. ep., aliquem verberibus Ci. koga na smrt izmučiti, aliquem omni supplicio excruciatum n. Ci., necari cum cruciatu (z mučenjem) C., praesidium (posadko) per cruciatum (z mučenjem) et ad contumeliam necare L., necari sub crate L., necare aliquem longā morte V. z dolgo smrtno muko, z dolgotrajnim trpinčenjem, morsu O., fulmine Hyg. (o Jupitru), veneno Suet. koga zastrupiti (zastrupljati), catulos complectendo Plin. zadušiti, homines in ventre necandos conducit Iuv., se n. Lact.

2. metaf. (o neosebnih subj.) ugonobiti (ugonabljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati): lien necat Pl., res publica hostes necavit, ne ab ipsis necaretur Ci., arbos floris odore hominem taetro consueta necare Lucr., ne quid succrescat, quod necet segetem Sen. ph. kar bi moglo zadušiti, necant invicem inter se umbrā vel densitate Plin., terras devorant aquae, flammas necant Plin., salsi imbres necant frumenta Plin., radices herbarum vomere perruptae necantur Col.

3. pren. mučiti, trpinčiti, ugonabljati, z dolgčasom moriti: Pl., quid te coërces et necas rectam indolem? Sen. tr.

Opomba: Pf. act. necuit: Enn. ap. Prisc., Ph.; inf. pf. act. necuisse: Col. (prim. ē-necō).

need¹ [ni:d] samostalnik
potreba, sila nuja (of, for po)
pomanjkanje (of, for česa)

to be (ali stand) in need of s.th.; ali to have need of s.th. nujno kaj potrebovati
to be in need biti v stiski
if need be; ali if need arise; ali in case of need če je potrebno, v sili
to do one's needs opraviti potrebo
I had need remember moral bi si zapomniti
to have no need to do s.th. ne čutiti potrebe kaj narediti
there is no need for you to come ni ti treba priti
a friend in need is a friend indeed v sili spoznaš pravega prijatelja
to fail s.o. in his need pustiti koga na cedilu
to feel the need of (ali for) s.th. pogrešati kaj

need² [ni:d]

1. neprehodni glagol
arhaično biti potrebno; biti v stiski, primanjkovati česa

2. prehodni glagol
potrebovati; zahtevati

3. pomožni (z nedoločnikom s to v trdilnih, brez to v vprašalnih in nikalnih stavkih)
morati, treba je

it needs not that; ali it does not need that ni treba, da
there needs no excuse opravičilo ni potrebno
it needed doing to je bilo treba narediti
it needs to be done to je treba narediti
she needn't do it tega ji ni treba narediti
you needn't have come ne bi ti bilo treba priti
more than needs več kot je potrebno
what need (ali needs) ? čemu to?

neg-ōtium -iī, n (nec in ōtium, torej „ne-lenoba“, od tod)

1. dejavnost, delovanje, udejstvovanje, aktivnost, delavnost, delo, poslovanje, posel, opravek, opravilo, naloga (naspr. otium): Otio qui nescit uti, plus negoti habet quam cum est negotium in negotio Enn. fr., sed verba hic facio quasi negotii nil siet Pl. kakor da ni nič opraviti, nisi negotium est, progredere ante aedes Pl. če utegneš, ut (sc. scriptor) in otio esset potius quam in negotio Ter., mirabar quid hic negotii esset tibi Ter. kaj da imaš tod opraviti, quid in sua Gallia Caesari aut omnino populo Romano negotii esset? kaj neki ima Cezar ali sploh rimsko ljudstvo opraviti v moji Galiji?, non negotium, non otium Ci., nostrum otium negotii inopiā, non requiescendi studio constitutum est Ci., in magno negotio habuit obligare annos magistratus Suet. je štel za svoje glavno opravilo (svojo glavno nalogo), zdelo se mu je prepotrebno; pogosto z očitnim stranskim pomenom težavnosti, zadrege, sitnosti: satis negotii habui in sanandis vulneribus, quae sunt imposita provinciae Ci. ep. imel sem dosti opravka (opraviti), nihil negotii habere N. ne imeti nikakršnih težav (sitnosti), mir imeti, interfecto (sc. illo) nihil habituri negotii essent N. da bodo imeli mir, negotium mihi est cum aliquo C. imam s kom posla (opravka, opraviti), cum Epicuro hoc plus negotii est Ci. s tem Epikurom imamo več opravka, ta Epikur nam daje več opraviti, Pompeio cum Caesare esse negotium Caelius in Ci. ep. da ima Pompej opraviti s Cezarjem, da sta si Pompej in Cezar navzkriž, nunc mihi cum universis negotium est T., nihil est negotii ali neque est quidquam negotii C. ni težko, lahko je, si ea res victoriam moraretur, nihil negotii superesse Iust. to da nič ne de, quid negotii est haec poëtarum portenta convincere? Ci. kako (težko) delo je … ?, negotium alicui facere Ci., Q. ali facessere Ci., Ap. ali conflare, contrahere Ci. ali parĕre Fr. navleči, nakopati, povzročiti komu opravke (neprijetnosti, težave, sitnosti), spraviti (spravljati) koga v zadrego, dati komu opravka s čim, quod beatum et inmortale est id nec habet nec exhibet cuiquam negotium Ci. niti nima niti ne prizadeva komu težav, multum (plus) negotii alicui facere Iust. ali concinnare Sen. ph. mnogo (več) truda komu prizade(va)ti, nakopa(va)ti, ne forte negoti incutiat sibi quid sanctarum inscitia legum H. da ti ne nakoplje (povzroči) kake neprijetnosti; od tod adv. izrazi: oppidum munitissimum … tanto negotio Ci. ep. s toliko truda, nullo negotio Ci. ep. ali sine negotio N. brez težav, brez truda, zlahka, magno negotio Auct. b. Alx., Cels. z veliko težavo (z veliko truda), facili negotio Aur. ali levi negotio Amm. prav lahko, prav zlahka.

2. posamezen posel, opravek, naloga, stvar = zadeva: negotia privata domestica Ci., servilia S., negotia, quae ingenio exercentur S. duševne naloge, negotia familiaria N., negotium familiare Symm., negotium agere, transigere, gerere, suscipere, alicuius negotia explicare, explicare et expedire Ci., negotium conficere C. ali perficere L. procurare alicuius negotia ali alicuius rationes negotiaque Ci. upravnik, zastopnik, poslovodja biti komu, alicui mandare negotia ali alicui imponere negotium Ci., tudi id negotii dare Ci. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu, id mihi da negoti Ter. to skrb prepustiti le meni, id dare sibi negotii, ut … Ter. gledati (biti pozoren, paziti) na to, da … , dare alicui negotium naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu; z zahtevnim stavkom brez conj.: hisque (sc. adulescentibus) dat negotium, ad Dionem eant inermes N., ut … Postumio … negotium daretur, videret, ne quid res publica detrimenti caperet L.; s conj. ut ali s qui (= ut is): Ci.; z ne: Suet.; z gen. gerundii: dato aedilibus negotio popinas ganeasque … inhibendi Suet.; z inf.: dato sacerdotibus negotio vera discernere T., negotio praeesse Ci. izkopati se iz opravka, znebiti se opravka, nondum in negotio versari Ci. še ne biti v poslu, in alienis negotiis detineri Ci. ali aliquo maiore negotio detineri Corn., in ipse negotio C. pri poslu (delovanju) samem, non deest negotio Curio C. Kurion izvrši nalogo, aliquo negotio intentus S., infecto negotio (krepkeje kot re infectā) S. ne da bi kaj opravil; poseb. položaj, okoliščina, okolnost, (državna) reč ali stvar = (državna) zadeva, v pl. tudi razmere: ita negotium est Pl. tak je položaj, takšne so okoliščine, in atroci negotio S., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S. položaj, okoliščine, razmere, Leptitanorum negotia S. ali aliena negotia, alienum negotium Cu., erat in eo litterarum et negotiorum ingens scientia Aur.

3. occ.
a) javno poslovanje, državni posel, državni opravek, državno opravilo, državna služba, državno pogajanje: velim negotio sine periculo vel in otio (kot zasebnik) cum dignitate esse posse Ci., omnes negotii publici expertes Ci., negotia publica Ci. idr. državni, uradni posli (zadeve), pa tudi javni zakupni posli, opravki: Pl.; negotia forensia Ci., reddebant negotiorum rationem in senatu Ci., inter haec negotia S., profecto existimabunt … maius commodum ex otio meo quam ex aliorum negotiis rei publicae venturum S., post decisa negotia H., a negotiis in otium conversa civitas Vell.
b) pravno opravilo, pravna zadeva, pravni primer, pravda, sodni postopek, sodni spor, tožba: Icti., illic enim veritatis tantum gratiā disputari hic negotium agi Q., si quis composuisse vel donasse negotium convinceretur Suet.
c) denarna (finančna) zadeva, denarni (finančni) posel, finančno opravilo, kupčijska zadeva, trgov(in)ski opravek, (javno) zakupno opravilo: negotia maritima Pl. prekomorska, negotia vetera in Sicilia habebant Ci., hic permagna negotia dives habebat Clazomenis H., ne Bithyna negotia perdas H., negotii (sc. bene) gerentes Ci. dobri, izvrstni trgovci (ustvarjalci blagovnega prometa), z namigom: postquam omnis res mea Ianum ad medium fracta est, aliena negotia curo, excussus propriis H.
d) hišni (domač) opravek, v pl. hišne (domače, zasebne) zadeve, hišno gospodarstvo: male negotium gerere Ci. ali praeclare negotium suum gerere Ci. slabo, izvrstno gospodariti, erat ei Numida quidam negotiorum curator S. zasebni tajnik.
e) boj, bojno (vojaško) podjetje (dejanje), upor: bene gerere negotium (= rem) C. srečno (uspešno) se bojevati, sibi cum viro forti esse negotium poscebat S., facies negoti S. lice (pogled), in ipso negotio plures affuturos Suet.

4. meton. (gr. πρᾶγμα, χρῆμα) stvar, reč, zadeva, (o človeku) bitje: quid negotist (= negoti est)? quam ob rem suscenses mihi? Pl. ali: quid est negotii? herus peregre venit Pl. kaj neki je?, kaj pa se je zgodilo posebnega?, kaj hoče to povedati?, quid hoc est negotii neminem meum dictum magni facere? Pl. kakšen nered je to … ?, neque de hac re negotium est, quin occidam Pl. o tem ni dvoma, ineptum negotium et Graeculum Ci. (o čestitanju), homo sine sensu, inhumanum negotium Cl., Teucris illa lentum negotium Ci., Callisthenes quidem vulgare et notum negotium Ci.

negro moški spol črnec, zamorec; tiskarsko črnilo

negro de Alemania črnilo za bakrotisk
negro animal živalsko oglje
negro de imprenta tiskarsko črnilo
negro de la uña črno za nohtom; ščepec
como el negro del sermón ne da bi bil kaj razumel
ponerse negro počrneti
trabajar como un negro delati kot črna živina
boda de negros hrupno veseljačenje
tráfico (trata) de negros trgovina s sužnji
¡no somos negros! ne pustimo, da se tako ravna z nami!

nékaj quelque chose, quelque (peu), un peu; quelque(s), quelques-uns, un certain nombre de; en quelque sorte

nekaj časa pendant quelque temps, un certain temps
nekaj denarja un peu d'argent
nekaj tisoč (izvodov) quelques milliers (d'exemplaires)
pred nekaj dnevi il y a quelques jours
to bi bilo nekaj zate cela serait quelque chose pour toi, cela ferait ton affaire
to pa je nekaj! voilà qui s'appelle parler, très bien!

nékaj algo; alguna cosa; una cosa; un poco

nekaj vedeti (jesti) saber (comer) algo
nekaj ti bom rekel voy a decirte una cosa
nekaj drugega otra cosa
to je nekaj drugega eso es otra cosa, fam eso es harina de otro costal
nekaj denarja algo (ali un poco) de dinero
nekaj nerazumljivega (smešnega) algo incomprensible (ridículo)
nekaj čez 50 peset algo más de 50 pesetas, 50 pesetas y pico
nekaj časa algún (ali durante cierto) tiempo
pred nekaj dnevi hace algunos (ali pocos) días
to pa je nekaj! ¡así se habla!; es aceptable
iz njega bo nekaj es un hombre que promete (ali que llegará a ser algo)
to bi bilo nekaj zate esto te vendria muy bien (ali sería buena cosa para ti)
napisati nekaj vrstic escribir un par de líneas, fam escribir cuatro líneas

nékam adv.

1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove

2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
vulg. piši me nekam e vaffanculo
evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo

ne migniti z mezincem frazem
(nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
Dva milijona ljudi je umrlo od lakote, ne da bi ljubljeni vodja mignil z mezincem zanje. ▸ Kétmillió ember halt éhen anélkül, hogy a szeretett vezér akár csak a kisujját mozdította volna.
Sopomenke: niti z mezincem ne migniti