Franja

hinwünschen: jemanden hinwünschen, wo der Pfeffer wächst pošiljati (koga) k vragu; sich hinwünschen želeti kamorkoli proč

hinziehen^* vleči/potegniti (zu k); privlačiti; (umziehen) preseliti se sich hinziehen (sich erstrecken) raztezati se, segati (bis do) ; (andauern) biti dolgotrajen, vleči se

Hippiās -ae, m (Ἱππίας) Hípias (gen. Hipia),

1. mlajši Pejzistratov sin; zaradi svojega ostrega ravnanja je bil pregnan iz Aten; l. 510 se je zatekel k perzijskemu kralju; po bitki pri Maratonu je umrl: Ci. ep., Gell., Iust.

2. slavni sofist iz Elide, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Ap.

3. prijatelj makedonskega kralja Perzeja: L.

4. neki Tesal(ij)ec: L.

5. sloviti grški slikar: Plin.

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

Hochtouren, pl, auf Hochtouren laufen/sein delati s polno paro; auf Hochtouren sein figurativ biti besen; auf Hochtouren bringen einen Motor: turirati, Menschen: podžgati k delu, (wütend machen) razbesniti

hodíti to walk; to go (on foot); to march

peš hodíti to go on foot, arhaično to pedestrianize
hodíti v črnem to wear black, to be in black
hodíti sem in tja to walk up and down
hodíti naokrog to circulate, to move round
hodíti po rokah to walk on one's hands
hodíti korakoma to go step by step
hodíti hitreje kot (kdo) to outmarch (someone)
tiho hodíti to tread (ali to walk) softly, to walk noiselessly
s težavo, s trudom hodíti to plod on, to plod along
hodite desno! keep to the right!
hodíti pred kom to walk before someone, to precede someone, (kazati pot) to show the way, to lead the way
hodíti za kom to walk behind someone, to follow someone
hodíti (gaziti) po snegu to wade through the snow
hodíti po vseh štirih to go on all fours
hodíti po prstih to walk on tiptoe, to tiptoe
otrok že hodi the child can already walk
prepovedano je hodíti po trati! keep off the grass!
hodi k vragu! go to hell!
hodíti na sprehod to go for a walk
hodíti na delo to go to work

hodíti (-im) imperf.

1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni

2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi

3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze

4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo

5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

holen iti po, iti iskat; (wegbringen) odnesti, odpeljati; (herbringen) prinesti, pripeljati; (nehmen) vzeti; irgendwohin: spraviti; Atem holen zajeti sapo, vdihniti; holen lassen poslati po sich holen etwas Unangenehmes, eine Krankheit: nakopati si; einen Sieg: izboriti si (zmago); eine Erlaubnis, einen Rat: vprašati za (dovoljenje/svet) hol's der Teufel! k vragu!

Hölle, die, (-, -n) pekel; figurativ zur Hölle (wünschen) (poslati) k vragu; jemandem die Hölle heiß machen podkuriti komu; die Hölle ist los vsi križi so dol, pravi pekel je; Himmel und Hölle in Bewegung setzen sprožiti prav vsa sredstva

home⁴ [hóum] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem

to home on (ali in) a beam avtomatsko se usmeriti k cilju (raketa)

hora ženski spol ura; primeren čas

hora de descanso ura počitka
hora suprema smrtna ura
hora de verano poletni čas
cada hora vedno, neprestano
noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
a la hora v hipu, takoj
a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
hasta esta hora do te ure
cien kilómetros por hora 100 km na uro
dar hora rok dati
dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
¡ya es hora! je že čas!
¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
¿qué hora es? koliko je ura?
horas extraordinarias nadure
horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
tiene sus horas contadas njegove ure so štete

hortātor -ōris, m (hortārī)

1. spodbujevalec, opominjevalec, osrčevalec, vnemalec, priganjalec, svetovalec: isto hortatore Ci. na njegovo pobudo, h. bonus O., h. Cupido Val. Fl.; z objektnim gen. (na kaj, k čemu): eorum consiliorum Caesari hortator fui Ci., h. caedis Ci. ep., studii Ci., scelerum V., O., pugnae O.; z gen. gerundii: audendi … consideratus h. Amm.; z ad z gerundivom: hortatores ad me restituendum tam multi fuerunt Ci.; s finalnim stavkom: eo accedebat hortator adsiduus Sallustius, ut agerem … cum Lucceio de … Ci. ep.

2. occ.
a) (kot voj. t. t.) spodbujevalec —, osrčevalec —, podžigalec (vojakov): h. militum L., rex ipse hortator (militum) aderat L., Marcellus mediam aciem hortator … firmabat L.
b) podžigalec —, bodreči poveljnik veslačev (gr. κελευστής): Enn., Non., Isid., quasi in mari solet hortator remiges hortarier Pl., qui requiemque modumque voce dabat remis, animorum hortator Epopeus O.

hortor -ārī -ātus sum (skrč. iz horitor, intens. stlat. glag. horior -īrī; prim. gr. χαίρω [iz χάρjω] veselim se, χάρις milina, milost)

1. bodriti, (o)hrabriti, spodbuditi (spodbujati), vne(ma)ti, podžigati, opominjati, poz(i)vati, (lepo, dobrohotno) prigovarjati, nagovarjati, priganjati, gnati koga, tudi (po)miriti, (po)tolažiti koga; abs.: hortatur hospes Ci., hortante libidine Ci., hortante Vercingetorige C., hortantibus iis, qui … C., multis hortantibus S.; z obj.: dolor animi virum hortabatur Ci., vos omnīs oro atque obtestor hortorque Ci., quos magis dominationis spes hortabatur quam inopia S., hortatur timentem O., dea … hortatur canes O. spodbuja s klici, ščuva, terribiles hortatus equos O.; na kaj? k čemu? z acc. rei: h. pacem Ci. ep., pacem amicitiamque N., cupio non persuadere, quod hortor O., h. inediam et lenem exitum T., bellum Iust.; s praep.: Galliam hortatur ad bellum Ci., id me non modo hortatur ad disputandum, sed etiam deterret Ci., multae res ad hoc consilium Gallos hortabantur C., h. populum ad vindicandum S., eos ad capessendam fortitudinem Val. Max., ad concordiam, ad diligentiam Q., ad deditionem Suet., omnes ad bibendum Gell., Messapum in proelia V., Gentium in amicitiam secum et cum Macedonibus iungendam L., in amorem, in odium Sen. ph., in patrum vulnera liberos Vop., de Aufidiano nomine nihil te hortor Ci. ep., h. de custodia et defensione urbis C., Libonem de concilianda pace C.; s finalnim stavkom: hortatur … ab eruptionibus caveant C., hortatur ad cetera … parem animum gerant S., ille … illam hortabitur, ut eat propere Pl., deinde te hortor, ut maneas in sententia Ci. ep., cum … plurimi hortarentur, ut domos suas discederent N., hortari solebat Thebanos, ut pacem bello anteferrent N., hortatur eos, ne animo deficiant C., Miltiades hortatus est pontis custodes, ne a fortuna datam occasionem … dimitterent N., moneo hortorque vos, ne … S.; z odvisnim vprašalnim stavkom: multae res eum hortabantur, quare sibi eam rem cogitandam putaret C.; z inf.: rei publicae dignitas minora haec relinquere hortatur Ci., cum legati hortarentur accipere (munera) N. (da) naj sprejme, res ipsa hortari videtur supra repetere S., hortamur fari, quo … V., qui Fortunae te responsare superbae liberum … hortatur H., hortatur sequi O.; z drugim sup.: neque ego vos ultum iniurias hortor S. fr.

2. occ. kot voj. t. t.: (vojake) bodriti, (o)hrabriti, osrčiti (osrčevati), vnemajoč nagovoriti (nagovarjati): suos C., S., milites S., ut ipse in hortandis militibus pronuntiaverat N.; z dvojnim acc.: pauca pro tempore milites hortatus S. (z malo besedami), kolikor je pač čas dopuščal, je vojake ohrabril in … , h. socios V., armatas catervas Cat. — Act. soobl. hortō -āre -āvī -ātum: Prisc., animus hortat (po drugih orat) Pl., hortavi Sen. rh.; od tod pass. hortor -ārī -ātus: Gell., ab amicis hortaretur Varr. ap. Prisc., hoste hortato Auct. b. Hisp. (?).

hound² [háund] prehodni glagol
loviti s psi, zasledovati, goniti; ščuvati, hujskati pse (at na)
ščuvati koga (on k)

to hound s.o. preganjati koga
to hound out nagnati
to be hounded to the workhouse priti na beraško palico
to hound s.o. to death pognati koga v smrt

hudič moški spol (-a …) der Teufel; der Böse, der Leibhaftige, der Erzfeind
figurativno hudič je der Teufel ist los
sam hudič ve weiß der Kuckuck
hudič ga je obsedel er ist vom Teufel besessen, der Teufel ist gefahren in …
hudič naj ga pobere! der Teufel soll ihn holen, hol's der Teufel/der Geier
bati se česa/koga kot hudič križa (etwas/jemanden) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
imeti hudiča v sebi den Teufel im Leibe haben
izganjalec hudiča der Teufelsaustreiber
izganjanje hudiča der Exorzismus
izganjati hudiča z Belcebubom den Teufel mit dem Beelzebub austreiben
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
biti od hudiča ein Satanskerl sein
za hudiča! verwünscht!, alle Wetter!
X je šel k hudiču X ist beim/zum Teufel
Pojdi k hudiču! Geh zum Teufel!
poslati k hudiču zum Teufel wünschen
tristo hudičev! Tod und Teufel!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

hudíč diable moški spol , démon moški spol

hudič(a)! diable!, diantre!, bigre!, bougre!, fichtre!, sacrebleu!, mille tonnerres (ali diables)!
pojdi k hudiču! va-t-en au diable!
hudič naj ga vzame, pobere! que le diable l'emporte!
v sili hudič še muhe žre faute de grives on mange des merles

huff² [hʌf]

1. prehodni glagol
razjeziti, grobo postopati s kom, žaliti, užaliti, zameriti; odvzeti nasprotniku kamenček (igra "dama")

2. neprehodni glagol
razjeziti se, biti užaljen, kujati se

to be huffed with biti jezen na
easily huffed zelo zamerljiv
to huff s.o. into s.th. prisiliti koga k čemu
to huff s.o. out of s.th. prisiliti koga, da popusti
ameriško to huff and puff puhati, od jeze pihati, napihovati se

hújskati exciter contre; provoquer, inciter

hujskati k uporu pousser (ali inciter) à la révolte (ali à la rébellion, à l'émeute, à la mutinerie)
hujskati ljudstvo proti vladi soulever le peuple contre le gouvernement

hunger² [hʌ́ŋgə]

1. neprehodni glagol
biti lačen, gladovati
figurativno hrepeneti (for, after po)

2. prehodni glagol
sestradati koga (out)
z lakoto prisiliti koga (into k)

hustle² [hʌsl]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti
figurativno siliti, ščuvati koga (into k)
odvrniti koga (out of od)

2. neprehodni glagol
prerivati se, preriniti se (through skozi)
hiteti
ameriško, pogovorno prizadevno delati
ameriško, sleng goljufati, prosjačiti, pehati se za denarjem

ome on now! hustle! ne zapravljaj časa! pohiti!
to hustle s.th. through izvesti kaj