Franja

tanto toliko, tako; tako (dolgo, daleč, hitro); prav tako

tanto cuanto toliko kot
tanto más toliko bolj
con tanto mayor rapidez toliko hitreje
tanto mejor toliko bolje
tanto menos toliko manj
¡tanto monta! je enako!
con tanto que če le
dos veces tanto dvakrat toliko
en(tre) tanto med tem
en tanto que v kolikor; dokler; medtem ko
en tanto..., y en tanto... zdaj ..., zdaj ...
ni tanto ni tan poco niti preveč niti premalo; (pop) le ne pretiravati!
querer tanto y cuanto (pop) neizrecno ljubiti
de tanto que he trabajado ker sem toliko delal, od tolikega dela
¡tanto como eso, no! tega na noben način ne!
tanto vales cuanto tienes (fig) obleka dela človeka
¡esté V. al tanto! pazite!
ha sufrido tanto y tanto zelo veliko je pretrpel

tar-brush [tá:brəš] samostalnik
ščet za mazanje s katranom

he has a touch (ali lick) of the tar-brush ima nekaj črnske ali indijanske krvi v žilah

tear^*3 [tɛ́ə] prehodni glagol
(raz)trgati; razkosati; pretrgati, prekiniti; iztrgati, izpuliti; vleči, natezati; odtrgati (from od)

to tear one's finger raniti si prst
to tear one's dress on a nail strgati si obleko na žeblju
to tear in two raztrgati na dvoje
to tear a page out of the book iztrgati list iz knjige
to tear open odpreti z raztrganjem, raztrgati
to tear s.th. from s.o. iztrgati komu kaj
to tear one's hair (iz)puliti si lase
to tear to pieces raztrgati na kose, razkosati
to tear one's shirt raztrgati si srajco
to be torn between hope and despair biti razdvojen (kolebati) med upanjem in obupom
neprehodni glagol
(po)vleči (at za)
močno potegniti (at za)
(raz)trgati se; pretrgati se; prekiniti se, pokati
pogovorno drveti, dirjati, divje hiteti, leteti (through skozi)
pogovorno divjati, besneti

this thread will not tear ta nit se ne bo strgala
the children were tearing about the road otroci so se podili sem in tja po cesti
he tore down the hill zdrvel je po hribu navzdol

tear away prehodni glagol
odtrgati, s silo ločiti (from od)
zdrveti proč

he could not tear himself away from the book figurativno ni se mogel odtrgati od knjige

têči to run; to flow, to stream; (čas) to go by (ali on), to pass by, to roll by; (stroj) to go, to work, to play; (promet) to circulate; (posoda) to leak, to run out

beseda mu teče gladko he speaks fluently (ali volubly, glibly)
stvar teče gladko things are running smoothly (ali like clockwork), things are going swimmingly (ali without a hitch), it's all plain sailing, VB žargon it's a doddle
kri teče blood is (being) shed (ali spilt)
kri je tekla there has been bloodshed
kri mu teče iz nosa he has a nose bleed, his nose is bleeding
têči v prazno (motor) to idle
zadeva še teče the affair is still continuing (ali is not over yet)
pusti stvari, da tečejo, kot hočejo! let things take their course!
voda teče iz pipe the tap is running
kri, ki mi teče po žilah the blood coursing through my veins
obresti tečejo od 1. maja the interest runs (ali accrues) from May 1st
teči, kot da bi šlo za življenje to run for dear life

teetotal [ti:tóutl] (teetotally prislov)
abstinentski

he has gone teetotal on pije samo še vodo; protialkoholen, treznosten
teetotal society treznostno društvo; britanska angleščina, narečno, ameriško, pogovorno popoln, totalen

tekáč runner; (kurir) errand-boy; (pri šahu) bishop; (preproga na stopnišču itd.) stair carpet, (v stanovanju) carpet strip

pustil je za seboj druge tekáče he outdistanced (ali outstripped) the other runners

tekmováti to compete (z with); to enter a competition; to contest (z, za with, for), to rival, to emulate (s kom someone); to vie (z, v with, in)

nihče ne more tekmováti z njim he is without a rival, he is unrivalled
dekleti sta tekmovali med seboj za prvo mesto the two girls vied with one another for the first place
tekmováti v vljudnosti to vie in civilities

tékniti (jed) agradar al paladar

dobro mije teknilo he comido con buen apetito
ta jed mi je teknila he saboreado con deleite este plato

telescope [téliskoup]

1. samostalnik
teleskop

2. prehodni glagol
vriniti, zariniti eno v drugo (kot daljnogled)
figurativno skrajšati

his train was telescopeed by an express v njegov vlak se je zarinil ekspresni vlak
he telescoped all his arguments into one sentence vse svoje argumente je skrajšal (resumiral) v en stavek
neprehodni glagol
zariniti se eden v drugega

tell^* [tel]

1. prehodni glagol
povedati, pripovedovati, reči; izreči, izraziti, izpovedati; izdati; (po)kazati (o uri); obvestiti, sporočiti, navesti, (ob)javiti, označiti; prikazati, razlagati, razjasniti, prepričevati, trditi; zapovedati, ukazati, naročiti; izmisliti; poznati, prepoznati, razlikovati, (raz)ločiti
parlament šteti (glasove)

all told (vzeto) v celem, v celoti, vse skupaj
tell me another! sleng tega mi ne boš natvezel!
I was told (so) rekli so mi (tako)
I'll tell you what nekaj ti bom povedal (izdal)
I'll tell you the world ameriško o tem sem prepričan
I can tell you zagotavljam vam
I cannot tell him from his brother ne razlikujem ga od njegovega brata
to tell s.th. abroad pripovedovati kaj okoli, raznašati kaj
to tell fortunes from cards vedeževati iz kart
to tell one's money ameriško šteti svoj denar
to tell one's beads religija moliti rožni venec
to tell one's name povedati svoje ime
to tell the news naznaniti, povedati, objaviti novico
to tell a lie (ali lies) lagati
to tell the reason navesti razlog
to tell the tale pogovorno pripovedovati (povedati) žalostno zgodbo (ne da bi zbudili usmiljenje)
to tell tales zbrbljati, izklepetati; opravljati, obirati; spletkariti
to tell the truth povedati resnico
to tell the votes politika šteti glasove
he told him to go rekel (ukazal) mu je, naj gre
he can be told by his hat lahko ga prepoznate po njegovem klobuku
never tell me! ne čvekaj mi! ne kvasi mi jih!
the clock tells the time ura kaže čas
this tells its own tale to se razume samo po sebi, to je jasno
we were told to get up rekli so nam, naj vstanemo
you're telling me! sleng tega mi ni treba praviti!; komu pripovedujeto to?; kot, da jaz tega ne vem!

2. neprehodni glagol
pripovedovati, govoriti, praviti; obvestiti, informirati (about o)
spoznati, vedeti (by po)
imeti posledice, postati očiten, očitno se pokazati
pogovorno izdati, ovaditi, zatožiti

for all we can tell kolikor mi vemo
who can tell kdo ve
how can you tell? kako morete to vedeti?
you never can tell človek nikoli ne ve
every shot tells vsak strel pogodi
her tears tell of her grief njene solze izdajajo njeno bolečino
to tell on (ali of) s.o. izdati, zatožiti koga
don't tell on me ne izdaj(te) me!
the hard work began to tell on her težko delo je začelo puščati sledove na njej
that tells against you to govori proti tebi

telovádec; telovádka gymnast

on je zelo dober telovádec; -dka he is very good at gymnastics

temper¹ [témpə] samostalnik
temperament, narava, čud; značaj, karakter; razpoloženje, nastrojenje
figurativno razburjenost, razdraženost, jeza, bes(nost)
figurativno obvladanost, umirjenost, mirnost
tehnično mešanica; primes; kakovost; trdnost, čvrstost (ilovice, gline)
tehnično trdota (jekla itd.)
zastarelo (telesna) konstitucija
zastarelo kompromis

in a bad temper slabe volje, jezen (with na)
out of temper slabe volje, jezen
even temper' ravnodušnost
a fit of temper napad jeze (togote)
to be in a temper biti jezen (besen, razkačen)
to be in a good (bad) temper biti dobro (slabo) razpoložen
to have an evil temper biti nagle jeze, biti togoten
he has a quick temper on hitro vzkipi
to have a sweet temper biti blagega značaja
to get (to fly) into a temper razjeziti se, pobesneti
to get out of temper znevoljiti se, razjeziti se
to keep (to control) one's temper obvladati se, brzdati se, ostati miren
to lose one's temper razjeziti se, izgubiti potrpljenje
to put s.o. out of temper spraviti koga v slabo voljo, razjeziti koga
to recover one's temper umiriti se (zopet)
to show temper kazati razdraženost

temperament [témpərəmənt] samostalnik
temperament, čud, narava; prenapet značaj
medicina konstitucija, stanje
glasba temperatura
zastarelo klima, temperatura

choleric temperament koleričen temperament
he has a nervous temperament on je po naravi živčen, je živčne narave

temperamént temperament; disposition; frame of mind; temper; (živahnost) animation, vivacity, liveliness, spirit, verve

brez temperaménta spiritless
koleričen temperamént choleric temperament
brezbrižen po temperaméntu temperamentally (naturally) apathetic
nima nobenega temperaménta he has no life in him
on je živčnega temperaménta he has a nervous temperament

ten [ten]

1. pridevnik
deset

ten times bigger desetkrat večji
ten times as casy desetkrat laže
it is ten to one that... deset proti ena (po vsej priliki, zelo verjetno) je, da...
he will be ten next month deset let bo star prihodnji mesec

2. samostalnik
desetica; desetka; desetorica; desetina, desetero; desetak; deseta ura

by tens, in tens (v skupinah) po deset, vsakih deset, na desetine
the ten of spades pikova desetka
the upper ten (thousand) gornjih deset tisoč, aristokracija
it's a quarter past ten ura je četrt na enajst

tenacious [tinéišəs] pridevnik (tenaciously prislov)
žilav, odporen; trdovraten, vztrajen; nepopustljiv; lepljiv, smolast

a tenacious memory zanesljiv, dober spomin
to be tenacious of s.th. trdovratno se česa držati
he is tenacious of his opinion on trdovratno vztraja pri svojem mnenju

tender¹ [téndə]

1. pridevnik (tenderly prislov)
nežen; mehak (meso itd.); krhek, drobljiv; dobro kuhan (pečen); topljiv, topen; občutljiv, hitro užaljen; delikaten, subtilen; kočljiv; blag, mil, dobrega srca, ljubezniv, prisrčen; skrben (of za)
obziren, pozoren (do), zaskrbljen (of, over za)

of tender age v nežni starosti, mlad
tender passion ljubezen
tender porcelain stekleni porcelan
a tender spot občutljivo mesto
a tender red nežna rdeča barva
a tender subject kočljiv predmet (razgovora)
tender annual botanika poletna rastlina
he is tender of his reputation občutljiv je za svoj ugled (sloves)
to have a tender conscience biti tankovesten
to be tender of s.th. ozirati se na, skrbeti za kaj
to be tender of irritating s.o. paziti, da koga ne razjezimo (razdražimo)

2. prehodni glagol
napraviti mehko, občutljivo
neprehodni glagol
postati mehak

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.