Franja

κερδαίνω [fut. κερδανῶ, ion. κερδανέω in κερδήσω, -σομαι, aor. ἐκέρδηνα, ion. ἐκέρδησα] (κέρδος) 1. (pri)dobivam, iščem dobička, imam dobiček, korist, ἀπό, ἐκ, πρός, παρά τινος iz česa, od koga, μέγα κερδαίνω imam velik dobiček, χρηστὰ ἔπη dobim lepe (prijazne) besede, Μεγάροισι περιεοῦσι če se M. ohrani. 2. NT pridobim si kaj, naklonim si koga τί, τινά, obvarujem se česa ὕβριν.

κλέπτω [Et. lat. clepo, ere, skrivaj vzeti; strslov. po-klop, pokrivalo. – Obl. fut. κλέψω, -ομαι, aor. ἔκλεψα, pf. κέκλοφα, pass. pf. κέκλεμμαι, aor. ἐκλάπην, ion. poet. ἐκλέφθην, adi. verb. κλεπτέον, ion. impf. iter. κλέπτεσκε]. I. act. in pass. 1. a) kradem, skrivaj si prilaščam, zmikam; b) prikrijem, poneverim χρήματα, δημόσια; c) skrivaj zasedem (mesto ali prelaz); d) skrivaj odnašam, skrivaj obdržim kaj Ksen. An. IV, 1, 14; e) dobim kaj po zvijači, prisleparim si νίκην, skrivaj izvršim σφαγάς, raznašam lažnive govorice μύθους. 2. a) (pre)varam, goljufam, (pre)slepim; pass. θεοῖσι κλέπτομαι bogovi me varajo, εἰ μὴ χρόνῳ κεκλέμμεθα če nismo vsled starosti v zmoti, če nas starost ne vara; b) νόῳ varam, prikrivam, potajujem se. II. med. 1. skrivaj, neopažen kaj delam, προβαίνω τὰ πρόσω κλεπτόμενος kradem se naprej, grem naprej kakor tat. 2. kradem od svojega.

μή-τις 1. ep. nobeden, nihče. 2. veznik: da nihče, da (če) ne kdo.

μόνος 3, ion. μοῦνος (gl. μᾱνός) 1. (po)edin, sam, samo, τῶν ἄλλων sam med drugimi, δέκα μόνους κατέλιπον zapustil sem jih samo deset. 2. zapuščen, samoten, osamel. – adv. μόνον edino, samo, le, εἰ μόνον če le, οὐ μόνον … ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, μόνον οὐ, μονονουχί malodane, skoraj; μόνως samo (tako), κατὰ μόνας sam (za sebe).

ὁπότε, ep. ὁππότε, ion. ὁκότε in ὁπόταν (= ὁπότε ἄν) korel. k πότε 1. časovno: kadar, tedaj ko, ko, bržko; kadarkoli; vsakikrat kadar; ἔστιν ὁπότε včasih, ὁπότε γε kadar pač. 2. pogojno: ako, če. 3. vzročno: ker, ker že, ὁπότε γε ker pač.

ὅπου adv., ion. ὅκου (korel. k ποῦ), poet. ὁπόθι, ep. ὁππόθι (korel. k πόθι) 1. kje, kjer, ὅπου ἄν kjerkoli, povsod, kjer; ἔσθ' ὅπου na mnogih krajih, οὐκ ἔστιν ὅπου nikjer, οὐκ ἦν, ὅπου οὐ ni bilo kraja, kjer bi ne, povsod, ὅπου μή razen kjer, ὅπου τῶν λεγομένων kje v razgovoru. 2. čas.: kadar, tedaj ko, οὐκ ἔσθ' ὅπου nikoli, nikdar. 3. vzročno: ker, ker že. 4. pogojno: če, ako.

ὅτ-αν (Hom. ὅτ' ἄν) veznik: 1. s cj. kadar, ko, tedaj ko, kadarkoli ὅταν τάχιστα bržko, čim; ako, če. 2. z ind. = ὅτε NT. 3. ὅταν περ kadar namreč (ravno).

ὅτε¹ [Et. iz jo – (gl. ὅς) + τε], ep. tudi ὅ-τε τε 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, ἔστιν ὅτε včasih, čestokrat:; b) z opt. izraža dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar ὅτε μιν γλυκὺς ὕπνος ἱκάνοι, ὅτε θυμὸς ἀνώγει; c) kondicionalno ὅτε μή = εἰ μή ako ne, razen če, če ne morda οὐκ ἂν ἆσσον ἱκοίμην, ὅτε μὴ αὐτός γε κελεύοι, οὐδὲν ἄλλο ὅτε μή samo; d) πρίν γ' ὅτε prej nego, ὅτε πέρ τε kadar ravno, ὅτε περ tudi kadar (če), ἕως ὅτε, εἰς ὅτε dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli μέμνημαι, ἀκούω, οἶδα itd.) = ὅτι da, ἦ οὐ μέμνῃ, ὅτε τ' ἐκρέμω ὑψόθεν ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, ὅτε δή ker pač.

οὖν, ion. ὦν členica (nikdar v začetku stavka) 1. a) potrjuje kaj: seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je (v odgovorih) καὶ οὖν in zares, δ' οὖν zares, sedaj pa, pa gotovo, vsekakor pa, γὰρ οὖν kajti v resnici, da, seveda, πάνυ μὲν οὖν prav zares, seveda, kajpada, prav gotovo, μὲν οὖν brez dvoma, seveda; εἰ δ' οὖν če pa zares, če pa vendar, οὐ μὲν οὖν seveda ne, nikakor ne; b) pogosto se obeša na relat. pronom. in adv. ter jim daje splošen pomen = lat. -cun-que; ὁστισοῦν kdorkoli. 2. kaže na prejšnji stavek: kakor rečeno, pravim, torej (vendar) ἡμεῖς οὖν ὡς εἰσήλθομεν, Κλέαρχος μὲν οὖν τοσαῦτα εἶπε, Τισσαφέρνης δέ. 3. izraža posledico: torej, tedaj, zato; τί οὖν kaj tedaj? kako torej? kaj sledi iz tega? nadalje.

πέρ enkl. [Et. lat. per-magnus, per-video] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti ὤν) kolikorkoli, čeprav, dasi, četudi, ἀγαθός περ ἐών če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) ὅσπερ ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, οἷόσπερ ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ὅσοσπερ kolikršenkoli pač, kolikor ravno; b) διότιπερ prav zato, ker, εἴπερ, ἐάνπερ če sploh, če zares, tudi če, ὅτεπερ, ὅτανπερ ravno tedaj ko, kadar ravno, ἐπείπερ ker ravno.

πή, πῄ, ion. κῄ, κή enkl. adv. 1. nekam, nekje, πὴ ἄλλῃ nekam drugam, nekje drugje, οὔ πῃ nikjer, εἴ πῃ ἄλλῃ če kje drugje. 2. modalno: nekako, pač, οὔ πῃ nikakor, εἴ πῃ če morda, οὐδέ πῃ ἔστι nikakor ni mogoče, οὕτω πῃ tako nekako, ταῦτά κη tako približno.

πού enkl. adv., ion. κού kje, nekje, nekako, morda, gotovo, bržkone, pač, εἴ που če le.

σύν, ξύν I. adv. hkrati, vkup. II. praep. z dat. 1. s, skupno s, s kom vred; pri osebah izraža: a) spremstvo: σὺν τοῖς φίλοις s prijatelji, εἰμὶ σύν τινι stojim na strani koga, οἱ σὺν αὐτοῖς njih zavezniki (ali njim podvrženi narodi), οἱ σύν τινι spremljevalci; b) pomoč: σὺν θεῷ, σὺν θεοῖς z božjo pomočjo, ako bog da, če bog hoče. 2. pri stvareh izraža: a) čas: hkrati s; b) način in sredstvo: s, z, med, σὺν γήρᾳ v starosti, σὺν κραυγῇ s krikom, σὺν μεγάλῳ z veliko izgubo, drago, σὺν τοῖς φιλτάτοις αἱροῦμεν z najljubšim, s tem, da žrtvujemo najljubše, σὺν τῷ δικαίῳ pravično, σὺν τάχει hitro, σὺν τῇ ἀξίᾳ kakor se spodobi, σὺν τῷ σῷ ἀγαθῷ na (v) tvojo korist, σὺν δόξῃ slavno.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

ὡσ-εί (= ὡς εἰ), ep. poet. tudi ὡσεί τε 1. kakor, če; kakor (da bi). 2. = ὥσπερ kakor, takorekoč NT. 3. pri števnikih: približno, blizu, okoli, ὡσεὶ λίθου βολήν približno za lučaj kamena NT.

выхаживаться, выходиться
едва ли он выходится после этой болезни težko če se bo popravil po tej bolezni

душа f duša; človek; dragi moj; (hist.) tlačan; (pren.) bistvo;
бумажная д. birokrat;
чернильная д. pisarček, birokrat;
мёртвая д. fiktivna oseba, ki je v resnici ni ali pa ki je vpisana samo v seznamu;
по душам po številu rodbinskih članov;
скажи мне по душе povej mi po pravici;
это вам будет не по душе to vam ne bo po godu;
я от вас без души zelo vas imam rad;
без души (zast.) navdušen; ves iz sebe (od strahu);
всеми фибрами души z vsem srcem;
по душам odkrito;
для души (жить) v lastno (moralno) zadovoljstvo;
кривить душой delati drugače, kakor se misli;
отпусти душу на покаяние! pusti me pri miru;
вытянуть душу do smrti izmučiti;
они живут д. в душу žive v najlepši slogi;
д. не лежит к этому tega nimam rad;
у меня д. не на месте bojim se;
д. ушли в пятки srce mi je padlo v hlače;
нет ничего за душой nima denarja;
душа на распашку odkrit človek;
не чаять души brezmejno ljubiti;
хватить за душу ganiti v dno srca;
на душе кошки скребут otožno, žalostno je;
отвести душу olajšati si srce (če se izpolni velika želja);
от души iz vsega srca;
стоять над душой nadlegovati, sitnariti;
д. не принимает zoprno mi je;
берите, сколько душе угодно vzemite, kolikor se vam ljubi;
д. человек dobra duša, blaga duša;
на улице ни души na ulici ni žive duše

дюжий korenjaški, zastaven, krepak, močan;
д. Детина (парень) korenjak;
взявшись за гуж, не говори, что не дюж če si rekel »a«, moraš reči tudi »b«

жутко grozljivo, preteče; (lj.) zelo nenavadno;
мне ж. tesno mi je pri srcu;
ж. подумать groza me je, če pomislim;
мне ж. стало groza me je obšla, strah me je postalo

зарезать zaklati, zadaviti; (pren.) uničiti, onesrečiti;
без ножи з. uničiti;
хоть зарежьте če me ubiješ, ubijete