Franja

prōspectō -āre -āvī -ātum (frequ. h glag. prōspicere) od daleč ali v dalj(av)o (daleč) gledati, zreti, opazovati: euntem V., e puppi pontum O. na morje, Capitolium forumque ab excelsā aede O., ex tectis fenestrisque L., quā longissime prospectari poterat T. kjer se je najdlje videlo, proelium S. ali incendium Suet. od daleč opazovati.

2. razgled imeti ali nuditi na kaj: Tib., Cu., Plin. iun. idr., villa prospectat mare Ph., locus late prospectans T. zelo razgleden (pregleden) kraj.

3. metaf.
a) ozirati se po čem, na kaj, misliti na kaj, čakati, pričakovati: prospectat, quid agatur Ci., diem de die prospectans, ecquod auxilium appareret L., navis domini exsilium prospectare videtur Ci., te fata prospectant paria V. tebe čaka.
b) gledati (videti) v prihodnost: non solum in prospectandi (po novejših rokopisih perspectandi) cognitione verum etiam agendi opera sequi eum Ap.

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.

prostyle [próustail] samostalnik
arhitektura stebrišče od štirih stebrov pred grškim templom

protínast -a -o kostoboljni, bolestan od kostobolje

protínski -a -o kostoboljni, bolestan od kostobolje

prō-turbō -āre -āvī -ātum (prō in turbāre)

1. v neredu odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (od)poditi, (pre)poditi: Ps.-Q. (Decl.), Col., Val. Fl., Ap. idr., hostes telis L., hostem eminus missilibus V., lapidibus nostros de vallo C., aliquem in exsilium Iust., militum conviciis proturbatus T.

2. podreti (podirati): obstantes proturbat pectore silvas (sc. anguis) O.

3. metaf. od sebe da(ja)ti: iraque anhelatum proturbat pectore murmur Sil.

providential [prɔvidénšəl] pridevnik (providentially prislov)
po božji previdnost, od boga; srečen; dobrotljiv (usoda)

providentiel, le [-dɑ̃sjɛl] adjectif, religion poslan ali odločen od božje previdnosti

prō-videō -ēre -vīdī -vīsum

1. prvi ali prej videti (in pozdraviti), pred seboj, od daleč, v dalj(av)o videti: Kom., Cels. idr., excusat, quod non providisset eum H., iacula in tenebris, ubi, quid petatur, procul provideri nequeat, inutilia esse L., providere navem Suet., e cuius (sc. phengitis lapidis) splendore per imagines, quidquid a tergo fieret, provideret Suet. Klas. le

2. metaf.
a) naprej (v bodočnost, v prihodnost) videti, pre(d)videti (pre(d)videvati): Pac. ap. Gell. idr., plus animo providere et praesentire C.; z obj.: Lucr., Iust. idr., medicus morbum ingravescentem ratione providet Ci., quae multo ante provideram Ci., omnia providens et cogitans et animadvertens deus Ci.; pass.: ante provisa tempestas Ci.; z ACI: quod fore Caesar providerat C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: est boni consulis providere, quid futurum sit Ci.
b) (po)skrbeti za kaj; abs. = biti previden, biti na oprezu, oprezovati, opazovati; z dat.: Pl., Corn. idr., rei frumentariae C., saluti vestrae Ci., vitae hominum Ci., cui rei non erat provisum ab iis C.; abs.: Ter., ni consules providissent L., actum de te est, nisi provides Ci.; s finalnim stavkom: L., ut in perpetuā pace esse possitis, providebo Ci., provideat (naj poskrbi = naj prepreči) ne palam res agatur Ci.; proviso (abl. abs.) T. previdno, pazljivo, oprezno.
c) vnaprej preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), dobaviti (dobavljati), prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati), ukreniti (ukrepati), kar je treba; z acc.: Petr., Vell. idr., arma, frumentum L., rem frumentariam, frumentum exercitui, frumentum in hiemem C., ea, quae ad usum navium pertinent C., multa Ci., multum in posterum Ci., consilia in posterum Ci. vse previdno pripraviti za prihodnost; pass: Ci., provisis etiam heredum in rem publicam opibus T. vnaprej utrdivši tudi oblast svojih dedičev nad državo, omnia velut adversus praesentem Hannibalem cauta provisaque fuerunt L.; z de: de re frumentariā C., de Brundisio atque illā orā Ci. — Od tod adj. pt. pr. prōvidens -entis, adv. prōvidenter previden, pazljiv, oprezen: homo Ci., dux cautus et provedens L., satis providens S., id ad eas res est providentius Ci. ep., providentissimus quisque T., providentissimus homo Plin. iun., providenter exornare S., quanto prudentius Ps.-Q. (Decl.), prudentissime constituere aliquid Ci.

provvidenziale agg.

1. poslan od božje previdnosti

2. ekst. pravočasen, o pravem času; koristen

pȑporuša ž etn. dekle, ki ob suši s plesom in pesmijo koleduje od hiše do hiše, proseč za dež, gl. dodola

prteníce -níc ž mn. platnene hlače, hlače od platna

prvòmučenica m mučenka, ena od prvih mučenk

prvòmučenīk m mučenec, eden od prvih mučencev

pūblicitus, adv. (pūblicus) = pūblicē

1. javno, od države, v državnem imenu, po državnem ukrepu, kot ukrep države, po državnem posredovanju, na državno povelje, po ukazu države, ob državnih stroških, na stroške države: Ter., Enn. ap. Gell., Luc. ap. Non., Gell., hospitio accipi Pl.

2. javno, očitno, vpričo vseh (ljudi), ob navzočnosti, v prisotnosti: ut fiat auctio publicitus Pl., publicitus defendendum est Caecil. ap. Non., publicitus disserere Ap., publicitus esse perinfamem Ap.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

puhlíca ž
1. les, prapor, sedimentna stijena (-te-) blijedožućkaste (-le-) boje od prašine i sitnog pijeska (pe-)
2. prazna, šuplja fraza

pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.

púmpati -am pumpati, crpsti, pumpom unositi zrak, vazduh u što, vješto (veš-) izvlačiti novac od koga

púmpež m onaj koji iznuđuje novac od koga