Franja

nójev

nójevo jajce ostrich egg
nójevo pero ostrich feather
nójeva politika (figurativno) head-in-sand policy
imeti nójev želodec (figurativno, vse prebaviti) to have the digestion of an ostrich

nōn, stlat. noenum ali noenu (sklop iz *nĕ + *oinom > n'oinom > noenum, nōn) ne

I.

1. prosta nikalnica: noenum rumores ponebat ante salutem Enn., noenu decet mussare Enn.; kadar non zanika cel stavek, stoji pred določnim glag.: non est ita Ci., praeterita mutare non possumus Ci., ad classem remissus non est N.; kadar zanika posamezen pojem, pa pred njim samim: tanta, non insolentia, sed immanitas Ci., non vi, sed voluntate N., poteras has horas non perdere Plin. iun. — Posebne zveze:
a) s posamezno besedo se non včasih spoji v en pojem, s katerim se rahleje izrazi nasprotje: non corpus Ci. „netelo“, non sutor H. „nečevljar“, non homo (pesn.) = nemo H., non orator „negovornik“, non agendi fastidium Q. mržnja do nedelavnosti, non possessor, non dominus Dig. „neposestnik“, „negospodar“; non nollem (= vellem) Ci., non defuit (= adfuit) N., homo non aptissimus ad iocandum Ci. ne kaj (ne posebno) spreten, homo non beatissimus N. nikakor ne prav premožen, ne posebno premožen, non male Pl., non malum Ter., non minime Ci. nikakor ne malo, prav zelo, veliko, non omnis L. nobeden, non digna ferre V. „kar nikakor ni dostojno“ = „kar je nedostojno“. Kadar non stoji pred sestavljenimi nikalnicami, jih rahlo potrjuje, kadar pa stoji za njimi, jih krepko potrjuje (litota): non nihil Ci. nekaj, nekoliko, non nemo Ci. = marsikdo, non nulli Ci. idr. = nekateri, non numquam Ci. idr. = nekaterikrat, včasih, kdaj non nisi Ci. = le; toda: nihil … non fecit Ci. vse je storil, nemo eum non amavit Ci. = vsakdo ga je ljubil, vsi so ga ljubili, numquam … non Ci. = vedno, vselej, nusquam … non Plin. = povsod (prim. nonnusquam).
b) unus … non (= ne unus quidem) ne eden (ne), niti eden (ne): quo (sc. versu) aiebat unum versum inveniri non posse meliorem Sen. rh., unus enim vir Numantinus non fuit, qui in catenis duceretur Fl.
c) non ita, non tam Ci. ne prav, ne ravno, ne posebno, non fere Ci. ne ravno, non vero Ci. zares (resnično, v resnici, dejansko) ne.
d) non modo (non solum) … sed etiam (sed quoque, sed et) Ci. idr. ali non tantum … sed (etiam) Q. ne samo (ne le) … ampak tudi (ampak celo), non modo (non solum) non … sed etiam (sed ne … quidem) Ci. idr. ne le ne … ampak celo (ampak niti … ne); kadar stoji v drugem členu ne … quidem, včasih v prvem členu pogrešamo drugi non: mihi non modo irasci, sed ne dolere quidem licet Ci.
e) non si L. tudi ne če (ko).
f) zveze non quod, non quo, non quin, non possum non, non possum quin gl. pod quod, quo, quin, possum.
g) non (brez et, ac) v nasprotjih = in ne, a ne, ne pa, kadar se zanikuje nasprotje tega, kar je bilo v predhodni misli izrečeno trdilno; s tem se predhodna poved toliko bolj podkrepi: latrant oratores, non loquuntur Ci., ut Catonem, non me loqui existimem Ci. Nasprotno pa se uporablja et non, ac non, et non (ac non) potius a ne, toda ne, kadar pisec ugovarja in se ozira na kako izrečeno ali le namišljeno mnenje ter iz tega ugovora na vso moč poudarja nikalnico: cum item ab hostibus constanter ac non timide pugnaretur C. a ne morda strahopetno (kakor je bilo pričakovati), quasi vero esset Diogenes Cynicus mortuus et non divini hominis Africani mors honestaretur Ci., quis denique ita aspexit (sc. Catilinam) ut perditum civem ac non potius ut importunissimum hostem? Ci. Poleg tega stoji et non, ac non ali samo non (ne pa neque), tudi če ni nasprotja, kadar hoče pisec nikalnico krepkeje poudariti ali, če je nikalnica s kako besedo združena v en pojem: Caesar … proelio non lacessit et eo die tabernacula statui passus non est C., habebit igitur linguam deus et non loquetur Ci. in vendar ne bo govoril, huius generis breve et non difficile (= facile) praeceptum est Ci.; neque (nec) sploh ne druži nasprotij, marveč pomeni le, da nekaj ni hkrati združeno z drugim, nekaj, kar bi samo po sebi z njim lahko bilo združeno: habet amatores nec imitatores Q. ne pa obenem posnemalcev.
h) nec (neque) non = et, etiam: Ci., N., V., O., nec non et: Varr., Plin., Suet., Iust. ali nec (neque) non etiam: Varr., Suet. = in tudi.

2. čeprav je non nikalnica v povednih stavkih, jo pesniki uporabljajo tudi v zahtevnih stavkih za nē, kadar je nikalnica s posamezno besedo združena v en pojem ali če se kaj krepkeje prepoveduje: non ancilla tuum iecur ulceret ulla (non ulla = nulla) H., non visas Ter., non petito O.; tako tudi v želelnem stavku: utinam non coëgisset Cu.

3. v vprašalnih stavkih = nōnne pomeni, da se pričakuje trdilen odgovor, in pogosto hkrati izraža, da česa ni ali da se kaj ne godi: Ter., si te rogaro, non mihi respondebis? Ci., non frigus, non famem bestiae patiuntur? Ci., non fugis hinc praeceps? V., non in casis ritu pastorum agrestiumque habitare est satius … quam … ? L.

4. s poudarkom izključuje koga ali kaj = kaj šele: vix mehercle servis hoc eum suis, non (= nedum) vobis probaturum arbitror Ci. —

II. non (v odgovoru) ne: Ter. idr., in quibus (sc. diiunctionibus) aut etiam (da) aut non (ne) respondere Ci., aut etiam aut non poneretur Ci. ali da ali ne; tak odgovor je treba večinoma v mislih dopolniti: dic mihi, Damoeta, cuium pecus? an Meliboei? Non (sc. Meliboei), verum Aegonis V. — Pomni:

1. pred nec … nec obdrži non svojo nikalno moč: non tulit populus patris lacrimas nec ipsius L.

2. zanikanje se nadaljuje z aut = tudi ne, niti ne: non me tibi Troia externum tulit aut cruor hic de stipite manat V.

3. pogosto v anafori non … non … = neque … neque … niti … niti … : qui eius civitatis non leges non instituta, non mores non iura noritis Ci.

nörgeln nergati, sitnariti; nörgeln an/über zabavljati nad

nos¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
… nosu Nasen-
(dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

iz nosu aus der Nase
iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

na vrat na nos Hals über Kopf
prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

po nosu auf die Nase
dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
vrtati po nosu in der Nase bohren

pod nos unter die Nase
dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

pod nosom unter der Nase
obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

pred nos vor die Nase

pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

skozi nos durch die Nase
dihanje skozi nos die Nasenatmung

v nos in die Nase
iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
za nos:
medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

za nosom der Nase nach
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

z nosom mit der Nase
pozdrav z nosom der Nasengruß
z dolgim nosom mit langer Nase
z rdečim nosom rotnasig
z zavihanim nosom naserümpfend

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

noséča pregnant; with child; pogovorno in the family way

noséče žene pregnant women, expected mothers pl; (v drugi polovici nosečnosti) arhaično quick with child
ona je noséča she is expecting, she is pregnant, she is with child, evfemizem she is in an interesting state
ona je že dolgo noséča she has not long to go

noséčnost pregnancy; (time of) gestation; pregnant state

biti v visoki noséčnosti to be in an advanced state of pregnancy
biti v petem mesecu noséčnosti to be five months pregnant

noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)

1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.

2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.

Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.

Notrufsäule, die, an Autobahnen: telefonski stebriček

nouveau (nouvel), nouvelle [nuvo, vɛI] adjectif nov; drug; neizkušen; tuj; mlad, svež; masculin novinec; novost

à nouveau znova; commerce na nov račun
de nouveau znova, zopet
cidre masculin nouveau novi (letošnji) jabolčnik
habit masculin nouveau obleka po novi modi
nouvel habit nova (druga) obleka
ère féminin nouvelle nova doba
de nouvelle date novejšega datuma, novejši
pour une nouvelle période de 3 mois za nadaljnje 3 mesece
au nouvel an na novoletni dan
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
être nouveau dans quelque chose biti novinec, začetnik v čem
homme nouveau nov mož
nouvel homme drug človek
les nouveaux mariés masculin pluriel novoporočenca
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
nouveau venu masculin novoprišlec
docteurs nouveaux učitelji novih (krivih) naukov
nouveaux docteurs novopečeni doktorji
du nouveau nekaj novega
voilà du nouveau! to je pa čudno!
qu'y a-t-il de nouveau? kaj je novega?

nòv nouveau, neuf, moderne , (nedaven) récent , (svež) frais

nova beseda, nov izraz mot moški spol nouveau, néologisme moški spol
nova hiša (ženska obleka) maison ženski spol (robe ženski spol) neuve
nov krompir pommes ženski spol množine de terre nouvelles
novo leto jour moški spol de l'an, nouvel an
želeti komu srečno novo leto souhaiter à quelqu'un la bonne année
Novi svet (Amerika) le Nouveau Monde
novi testament le Nouveau Testament
najnovejša moda la dernière mode, le dernier cri
nove vesti nouvelles fraîches
najnovejše vesti dernières nouvelles, dernière heure
kaj je novega? qu'y a-t-il de nouveau?, quoi de nouveau (ali de neuf)?
čisto novo tout neuf, familiarno flambant neuf
na novo obdelan remanié, refondu

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

nož [ô] moški spol (-a …)

1. das Messer, -messer (cepilni Okuliermesser, Pfropfmesser, filetni Filiermesser, glodalni Nagemesser, kabelski Kabelmesser, konturni Konturenmesser, kuhinjski Küchenmesser, mesarski splošno Fleischermesser, Metzgermesser, Schlachtmesser, specialno Blockmesser, paletni Palettenmesser, rezbarski Schnitzmesser, smolarski Harzmesser, Lachtenmesser, snažilni Putzmesser, spodnji Untermesser, strojni Maschinenmesser, strugarski Drehmesser, svinčeni Bleimesser, tračni Bandmesser, za kit Kittmesser, za lističe Goldmesser, za ločevanje od kosti Ausbeinmesser, za meso Fleischmesser, za obrezovanje Beschneidmesser, za odiranje Abhäutemesser, za papir Papiermesser, za rezanje dilatacij Fugenschneidmesser, Fugenmesser, za robove Randmesser, za sadje Obstmesser, za sekljanje Wiegemesser, za sir Käsemesser, za testo Teigmesser, za trančiranje Tranchiermesser, za vbadanje Stechmesser, zgornji Obermesser, žagast Sägemesser)
rezilo noža die Messerklinge
ročaj noža das Messerheft
topa stran noža/hrbet noža der Messerrücken
naslonjalo za nože das Messerbänkchen
metalec nožev der Messerwerfer
rez z nožem der Messerschnitt
vbod z nožem der Messerstich
pretep z noži die Messerstecherei
oster kot nož messerscharf
figurativno na ostrini noža auf des Messers Schneide
figurativno boj na nož der Kampf bis aufs Messer, der Nahkampf
figurativno nastaviti nož na vrat das Messer an die Kehle setzen
kdor brž vihti nož ein Messerheld
figurativno poslati pod nož (izdati) ans Messer liefern
figurativno nož v hrbet der Dolchstoß
figurativno na nož hart auf hart

2.
žepni nož das Taschenmesser, Schnappmesser, (pipec) Klappmesser
lovski nož z enojnim rezilom: das Jagdmesser, Weidmesser, der Genickfänger
z dvojnim rezilom: der Hirschfänger
taborniški nož das Fahrtenmesser
nož na vzmet das Federmesser

3.
agronomija in vrtnarstvo vrtnarski nož (krivec) das Gartenmesser, die Gartenhippe, Asthippe, Hippe
tehnika knjigoveški nož das Buchbindermesser, der Kneif
čevljarski nož der Kneif
nož za odpiranje pisem der Brieföffner
tehnika der -schneider (za šive Nahtschneider)

4.
tehnika kolutni nož die Messerscheibe
lopatasti nož das Schaufelblatt
nož česala/česalnika das Kammmesser
planirni nož die Hobelschar
profilni nož der Gewindestahl, der Stößel
(rakel) die Rakel; (sekač) der Meißel
skreperski nož der Schürfkübel
strižni nož (strižni rezalnik) der Scherkopf
stružni nož der Drehstahl, der Drehmeißel
držalo za več nožev der Mehrfachmeißelhalter
boben z noži die Häckseltrommel, Schneidtrommel
noži množina, tehnika die Bemesserung
(rezila) das Messerwerk, Schneidwerk

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.

núditi to offer; (na dražbi) to bid; to tender

več núditi (na dražbi) to bid up, to outbid
prilika se nudi opportunity offers
brž ko se bo nudila priložnost as soon as an opportunity appears
núditi svoje usluge to tender one's services

nújen urgent; pressing; necessary, requisite (za for); exigent; indispensable; essential; vital

nújni posli pressing business
nújna, silna potreba pressing need, stringent necessity
nújna zadeva a matter of urgency, an urgent matter
za življenje nújne stvari necessities pl of life
napraviti le najnujnejša popravila to do only the most urgent repairs
skrajno nújen of the utmost urgency

nújno prislov urgently, necessarily; of necessity; perforce; inevitably; (na pismih) urgent

nújno klicati zdravnika to make an urgent call for the doctor
nújno potrebovati denar to be in urgent need of money
nújno potrebujem par novih čevljev I badly need a new pair of shoes
nújno to potrebujem I need it urgently, I am in urgent need of it
nújno zahtevati to urge

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

nun zdaj, sedaj; fortsetzend: no; pa (nun wirklich nicht pa res ne, schauen wir nun pa poglejmo); nun! no!; nun nun no no; nun mal/einmal pač; nun also torej; nun endlich! no končno!; nun erst zdaj šele; nun gerade sedaj pa nalašč; nun und nimmer nikakor ne; von nun an odslej, poslej

nūncupō -āre -āvī -ātum (preko *nomo-capos iz nōmen in capere)

1. javno in slovesno izreči (izrekati), izjaviti (izjavljati), razglasiti (razglašati), napoved(ov)ati, najaviti (najavljati), navesti (navajati): verba legitima dedentium urbes n. L., haec … verbis quoque ipsis, ut tradita nuncupataque sunt, referre L., cum ex duodecim tabulis satis esset ea praestari, quae essent linguā nuncupata Ci. ustno napovedano (navedeno); occ.
a) zaobljube izreči (izrekati), narediti (delati), zaobljubiti (zaobljubljati) se: vota pro imperio suo communique re publica Ci., votis nuncupatis Ci. po slovesnih (za)obljubah, auspicati proficisci in Capitolium ad vota nuncupanda L., vota pro incolumitate exercitus n. Val. Max.
b) posinovljenje razglasiti (razglašati): consultatum inde pro rostris an in senatu an in castris adoptio nuncuparetur T.
c) (pred pričami) koga imenovati za dediča, razglasiti (razglašati) za dediča, ustno postaviti (postavljati) za dediča: aliquem heredem T., Suet., Dig., aliquem inter heredes Suet. postaviti koga za sodediča, aliquem in tertiis heredibus Cl., non voce nuncupatus heres, iudicio tamen electus Iust.; abs.: principem (sc. heredem) nuncupantes T., nec quia offendit alius, nuncuparis (sc. heres), sed quia ipse meruisti Plin. iun., nuncupatum testamentum Plin. iun., Dig. pred pričami narejena oporoka, pri kateri je oporočník imenoma razglasil dediče, alii testamenta sua nuncupant Plin. izblebetajo (v pijanosti).
d) oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati) koga (za kakega oblastnika); z dvojnim acc.: aliquem Caesarem Aur., aliquem reginam Iust.
e) posvetiti (posvečevati) kaj ali koga kakemu božanstvu, da(ja)ti komu kaj ali koga v službo: navem deae nuncupare dedicareque Ap., me ministerio felici (sc. deae) nuncupatum Ap.

2. (po)imenovati: quod erat a deo natum, nomine ipsius dei nuncupabat Ci., quem (sc. collem) cultrix nomine nostro nuncupat haec aetas O., n. maria, titulos Plin. imenoma navajati, (po vrsti) naštevati, Sextilem mensem e suo cognomine nuncupavit Suet.; z dvojnim acc.: quem turba Quirini nuncupat indigetem O.; pesn.: alicuius fidem n. Pac. fr. (po)klicati.

Opomba: Star. nūncupāssit = nūncupāverit: Tab. XII ap. Ci. et ap. Fest.