Franja

češnjev pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ cseresznye
2. (v kulinariki) ▸ cseresznye, cseresznyés
3. (izdelan iz češnjevega lesa) ▸ cseresznye, cseresznyefaBoki barke ob ležiščih niso oblečeni v umetno usnje, ampak so prekriti s češnjevim furnirjem. ▸ A fekhelyek mellett a hajó falát nem műbőr, hanem cseresznyefurnér borította.

4. (o barvi) ▸ cseresznye

četrt|ek moški spol (-ka …) der Donnerstag (kratica : Do)
ob četrtkih, vsak četrtek donnerstags
v četrtek am Donnerstag
Veliki četrtek Gründonnerstag

četrtek samostalnik
(dan v tednu) ▸ csütörtökPovezane iztočnice: debeli četrtek, veliki četrtek

četŕtek jueves m

ob četrtkih los jueves; cada jueves
debeli četrtek jueves lardero (ali gordo)
véliki četrtek (rel) Jueves Santo

četrtlétje (-a) n trimestre:
šol. redovalna konferenca ob koncu četrtletja scrutinio alla fine del trimestre

čisto prislov

1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)

2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)

3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts

4.
čisto ob unmittelbar an

5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist

čoha|ti [ô] (-m) s čohalom: striegeln; s prsti: kraulen
čohati se živina, divjad po hrbtu/vratu: sich den Rücken/Hals scheuern (ob an)
človek - iz zadrege: sich kratzen (po glavi den Kopf, za ušesom hinter den Ohren)

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

črevesje samostalnik
1. (organ) ▸ bélrendszer, bélPovezane iztočnice: leno črevesje

2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába.

črpalka samostalnik
1. (naprava) ▸ szivattyú, pumpaZa črpanje vode so uporabljali močne črpalke, z njimi so bunker v dobrih treh urah spremenili v suh dok. ▸ Nagy teljesítményű szivattyúkkal szivattyúzták ki a vizet, és a bunkert alig három óra alatt szárazdokká alakították.
Severni krak namakalnega sistema, ki bo zajemal okoli 1550 hektarov površin, bo deloval izključno s črpalkami. ▸ Az öntözőrendszer északi szakasza, amely mintegy 1550 hektárt fog lefedni, kizárólag szivattyúkkal működik majd.
Povezane iztočnice: inzulinska črpalka, insulinska črpalka, potopna črpalka, infuzijska črpalka, batna črpalka, vakuumska črpalka, vakumska črpalka, pretočna črpalka

2. (zgradba za točenje bencina) ▸ kút, töltőállomás, üzemanyagtöltő állomásNa črpalki bodo po novem prodajali tudi plin za gospodinjstvo. ▸ A töltőállomásokon újabban háztartási gázt is árusítanak.
Petrol je zaradi manjše prodaje lani že zaprl eno črpalko ob meji z Italijo, o zaprtju petih črpalk pa se še odločajo. ▸ A Petrol tavaly az alacsonyabb értékesítés miatt már bezárt egy kutat az olasz határ mentén, további öt benzinkút bezárásáról pedig később döntenek.
Povezane iztočnice: bencinska črpalka

črt|a ženski spol (-e …)

1. daljša ravna, kriva: die Linie (črtkana gestrichelte, pikčasta gepunktete, ravna gerade); -linie (nazobčana Zackenlinie, glasba notna Notenlinie, ob robu Randlinie, pomožna Hilfslinie, prečna Querlinie, polna Volllinie, spiralna Spirallinie, točkasta Punktlinie, vijugasta Schlangenlinie; črkovna Schriftlinie); v prometu: (dvojna Doppellinie/doppelte Sperrlinie, neprekinjena bela durchgezogene weiße Linie/Sperrlinie, prekinjena Ordnungslinie/Leitlinie, stop Haltlinie)
peljati do črte pregleda nad križiščem bis zur Sichtlinie vorfahren
šport (bočna Seitenlinie, ciljna Ziellinie, golova die Torlinie; mejna igrišča Fehllinie, napadalna Angriffslinie, osnovna Grundlinie, prostega meta Freiwurflinie, servirna Aufschlaglinie, srednja Mittellinie, startna Startlinie, stranska Seitenlinie, vzdolžna Seitenlinie, za podajo žoge Angabelinie)
šport sodnik pri črti der Linienrichter/Grundlinienrichter
geografija (demarkacijska Demarkationslinie, ločnica Trennlinie, markacijska Markierungslinie, mejna Grenzlinie, mejna parcele ipd. Begrenzungslinie, obalna Küstenlinie/Uferlinie, vidna Gesichtslinie, zračna Luftlinie); vojska (bojna Gefechtslinie/Kampflinie, čelna Endlinie, premirja Waffenstillstandslinie, strelska Feuerlinie/[Schußlinie] Schusslinie, utrdbena Befestigungslinie, začetna Ausgangslinie)
v prvi bojni črti in forderster Front/in vorderster Linie
(kotirna Maßlinie, nivojska Niveaulinie, tehnika plaščna Mantellinie, fizika spektralna Spektrallinie, gradbeništvo, arhitektura stavbna Baufluchtlinie, šivna Nahtlinie, pomorstvo tovorna Ladelinie, tovorna vodna Tiefladelinie, vodna Wasserlinie); na roki: (na dlani Handlinie, spodnja Fußlinie, srčna Herzlinie, usode Schicksalslinie, življenjska Lebenslinie)
prema črta gerade Linie/ die Gerade
prečna črta die Schraffe
figurativno na vsej črti auf der ganzen Linie

2. krajša ravna, kriva; merilna: der Strich, -strich (ločilna Trennstrich, na veki Lidstrich, navzdolnja Abstrich, na koncu/pod računom [Schlußstrich] Schlussstrich, poševna Schrägstrich, prečna Querstrich, matematika ulomkova Bruchstrich)
barva črte die Strichfarbe
pod črto unter dem Strich
potegniti črto pod einen Strich machen/ziehen, den [Schlußstrich] Schlussstrich ziehen
figurativno povleči črto ločnico einen Trennungsstrich ziehen/machen
figurativno napraviti/narediti črto čez X einen Strich durch X machen

3. širša: der Streifen; na obleki: der Streifen, tanka prečna: die Ringel; na grbu ipd.: der Balken; (proge) die Bänderung
narediti črte streifen

4. (poteza) obraza, značajska, opisa: der Zug
v grobih črtah opisati ipd.: in großen/groben Zügen/in den Hauptzügen

5. na nogavici: die Naht

čúti² (-újem) imperf. (bedeti)

1. essere sveglio, desto; vegliare:
spiš ali čuješ? dormi o sei desto?
čuti ob postelji (med boleznijo) vegliare al capezzale del malato
čuti pri mrliču vegliare un morto

2. knjiž. (posvečati skrb)
čuti nad kom, čim avere cura di, occuparsi di qcn., qcs.

da² podredni veznik

1. [daß] dass

2. ustreza nemškim infinitivnim konstrukcijam s zu: (da bi dokončal X um X zu vollenden)
(zato) da (ne) bi um (nicht) zu + nedoločnik
ne da bi ohne zu + nedoločnik
da (sploh) ne (govorimo o X) um über X (gar) nicht zu (sprechen)
ne glede na to, da ungeachtet des …

3.
kakor da als ob

4.
češ da angeblich soll (er/…)
ki da der/die …angeblich
ker da weil …angeblich

5. (dokler ne) bis (da pride bis er kommt)

6. ukaz:
da takoj izgineš! [daß] dass du sofort verschwindest!
da ne slišim pritoževanja! [daß] dass mir keine Klagen kommen!

7. domneva:
da nisi X? bist du nicht vielleicht X?

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

dâća ž
1. pogrebščina, sedmina: iskupili se kao na -u zbrali so se povabljeni in nepovabljeni
2. svinjska daća koline, pojedina ob zakolu svinje

dadūchus -i, m (gr. δᾳδοῦχος) plameničar, v pl. dadūchī = svečeniki elevzinske Demetre; ti so namreč ob elevzinskih misterijih častilce boginje vodili v njeno svetišče s plamenico v roki v spomin na to, da je Demetra svojo hčer Perzefono blodeč po svetu iskala z gorečo plamenico: Fr.

Daedala -ōrum, n (Δαίδαλα) Dedale,

1. trdnjava v Kariji, ki je spadala k otoku Rodu: L., Plin.

2. pokrajina in mesto ob Hoaspu v Indiji: Cu. Od tod montēs Daedalī Dedalsko gorovje: Iust.

Dahae (Δάαι) -ārum, m Dahi, skitsko ljudstvo ob Hvalinskem morju, glavno bivališče mu je bil današnji Dagestan: L., Cu., Val. Fl., T.; sg. Daha -ae, m Dah: Prud.

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.