Franja

Zadetki iskanja

  • carrera ženski spol tek, dir, tekma v teku, dirka; tekališče, dirkališče; (deželna) cesta, ulica, drevored, aleja; pot, vožnja s kočijo; preča; poklic, kariera, stroka; način življenja; sredstvo

    carrera de árboles drevored
    carrera ciclista kolesarske dirke
    carrera comercial trgovska kariera
    carrera de esquíes smučarske tekme
    carrera de galgos lov s hrti
    carrera con obstáculos, carrera de campanario tek čez zapreke
    carrera de oficial častniška kariera
    carrera de patines drsanje
    carrera a pie tekmovanje v teku
    carrera del sol sončna pot
    hombre de carrera intelektualec
    a carrera abierta (tendida), a la carrera v polnem teku
    mujer de carrera pocestnica
    de carrera zelo hitro, prenagljeno, nepremišljeno
    partir de carrera lahkomiselno se lotiti dela
    seguir la carrera študirati (stroko)
    entrar por carrera ukloniti se okolnostim
    hacer carrera napraviti kariero, napredovati (v življenju, poklicu)
    tomar carrera zalet vzeti, pognati se
    carreras de caballos konjske dirke
  • carry2 [kǽri]

    1. prehodni glagol
    nositi, nesti; s seboj vzeti, peljati, prevažati; donašati, obroditi; doseči; podpirati, pospeševati; zmagati; zaslediti; izglasovati, sprejeti

    2. neprehodni glagol
    segati; aportirati, nesti
    sleng nadaljevati

    to carry all before one imeti velik uspeh, biti zelo priljubljen, premagati vse zapreke
    to carry coals to Newcastle zaman se truditi, vodo v morje nositi
    to carry the day zmagati
    to carry the House navdušiti, zase pridobiti parlament
    to carry into effect izvršiti
    to carry o.s. vesti, obnašati se
    to carry one's point uveljaviti svoj nazor
    to carry a thing too far iti predaleč, pretiravati
    to carry things (off) with a high hand domišljavo se vesti
    to carry too many guns biti premočen nasprotnik
    to carry weight biti vpliven, narediti vtis
    to carry in stock imeti na zalogi
    to carry a town z naskokom zavzeti mesto
    to fetch and carry prinesti, aportirati; biti pokoren, vršiti podrejeno službo
    to carry hearers (ali audience) with one navdušiti poslušalce
    carried unanimously soglasno sprejeto
  • cārus 3

    1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

    2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

    1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

    2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

    3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.
  • cas [kɑ] masculin slučaj, naključje; primer; dogodek; stvar; položaj, situacija, okolnosti; grammaire sklon

    cas sujet, régime prvi, četrti sklon
    cas de conscience vprašanje vesti
    cas douteux, de doute dvomljiv primer
    cas d'espèce, spécial, isolé poseben primer
    cas exceptionnel izjemen primer
    cas extrême, limite skrajni primer
    cas fortuit slučaj, naključje
    un cas grave (médecine) resen, težak primer
    cas litigeux sporen pravni primer
    cas de nécessité stiska, beda
    cas type izrazit, tipičen primer
    le cas échéant v primeru, da se to zgodi
    au cas où, au cas que, en cas que v primeru da, če
    dans le cas présent v sedanjem primeru
    en aucun cas v nobenem primeru
    en pareil cas v podobnem primeru
    en cas de besoin v primeru potrebe, če bi bilo potrebno
    en ce cas, dans ce cas-là v tem primeru
    en tout cas dans tous les cas v vsakem primetu, na vsak način, vsekakor
    selon les cas ustrezno okolnostim
    par cas imprévu nepričakovano
    être dans le cas de moči, biti v položaju (da)
    c'est le cas de le dire tu bi lahkó tako rekli, tu je taka beseda čisto na mestu
    si tel est le cas če je to tako
    comme c'est souvent le cas kot se često dogaja
    faire (grand) cas de (veliko) važnost, vrednost pripisovati, imeti za (zelo) važno, (zelo) ceniti, upoštevati
    faire peu de cas de omalovaževati, malo si storiti iz
    ne faire aucun, nul cas de ne se zanimati za, nič si ne storiti iz
    le cas Shakespeare reste énigmatique Shakespearov primer ostaja zagoneten
    posons le cas que cela soit vrai vzemimo, da je to res
  • cáscara ženski spol lupina; (drevesna) skorja

    de (la) cáscara amarga zanikrn in prepirljiv; zelo napreden; republikanski
    patatas cocidas con cáscara krompir v oblicah
    de mucha cáscara (Am) zelo pameten
  • caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

    caso de conciencia vprašanje vesti
    caso de necesidad sila, potreba
    caso que, en caso de que, caso de v primeru da
    dado caso que domnevajmo, da
    demos caso que vzemimo, da
    se da el caso que zgodi se, da
    el caso es que stvar je ta, da; namreč
    el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
    estar en el caso biti na tekočem
    hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
    hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
    hacer caso omiso de ne upoštevati
    no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
    no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
    ¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
    ¡vamos al caso! k stvari!
    de caso pensado namerno
    del caso dotičen
    en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
    dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
    en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
    en su caso oziroma
    yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
    en tal caso v tem primeru
    en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
    para el caso que za primer da
    por el mismo caso ravno zato
    si es caso mogoče
  • cāsus -ūs, m (cadere)

    1. pad, padec, padanje, razpad, podor: huius (Epaminondae) casu aliquantum retardati sunt Boeotii N., concidit... at non tardatus casu... V., gravi casu concidere Ph., ad casum dari Acc. ap. Ci. prevrniti se, celsae graviore casu decidunt turres H., c. nivis L. padanje snega, sneženje, fulminum, vehiculi Plin., lapidum Plin. iun.; pren.: ex nostro casu hanc vitae viam pertimescere Ci. zaradi... političnega propada, multas vias adulescentiae lubricas ostendit (natura), quibus illa... ingredi sine casu aliquo ac prolapsione vix posset Ci. ne da bi (moralno) padla; occ. gram. (prevedeno iz stoiškega poimenovanja πτώσις) sklon: casuum series Varr., verba et casibus et temporibus et genere et numero conservare Ci., similium verborum conversa et inmutata casibus... notatio Ci., casum mutare Q. sklanjati, casus rectus Varr., Ci., Q., Gell. ali c. patricius Varr. ali c. nominationis Q. imenovalnik, nominativ, genitivus c. Q., Suet. ali c. interrogandi Nigidius ap. Gell. rodilnik, genitiv (genetiv), c. dandi Varr., Nigidius ap. Gell. ali c. dativus Q. dajalnik, dativ, c. accusandi Varr. ali c. accusativus Q. tožilnik, akuzativ, c. vocandi Varr. ali c. vocativus Gell. zvalnik, vokativ, c. sextus Varr. ali c. Latinus Varr. fr. ali c. ablativus Q. ločilnik, ablativ, casus obliqui Varr., Sen. ph., Q. ali c. conversi Ci. odvisni skloni, non omne nomen casus sex recipit Sen. ph.

    2. pren.
    a) pad, propad, pogin, poguba, pogibel, konec: c. urbis Troianae V., civitatium Iust., sub casum hiemis V. pod konec zime; o osebah pogin = smrt (poseb. nasilna): Saturnini atque Gracchorum casūs C., c. Bomilcaris S., insontis amici (po drugih: Amyci) V., suus quemque casus absumit L.; C. Lucique casu non adeo fractus Suet., casum mariti quiritans Ap.; occ. propadanje, propad, onemoglost: c. rei publicae, civitatis S., quam gravis casus in servitium ex regno foret C., c. virium Cael.
    b) slučaj, naključje, prigoda, primerljaj, pripetljaj, nastop: H. idr., c. infestus, calamitosus Ci. nesreča, ad hanc hominis bonitatem mirabiles accessere casus N., casus secundi et adversi N., c. durus, acerbus, iniquus V. nezgoda, casus varii V., L. razni pripetljaji, dobri in slabi dogodki, novi casus temporum Ci. novi dogodki, ki jih prinaša čas, quarum rerum casus erat extimescendus C. bilo se je bati, da nastopijo take zoprnosti, durae mortis casus V. nastop, aetas illa multo plures quam nostra casus mortis habet Ci. mnogo več možnosti, da nastopi smrt, casus gravissimi Cels. zelo nevarne bolezni; pogosto abl. casū slučajno, po naključju: H., O., Sen. ph., non consulto, sed casu Ci., sive casu sive consilio deorum C., tum casu apud Domitium cenabat Ci., nescio quo casu Ci., N. po ne vem kakem naključju, necessitate an casu Q.; prilika, priložnost z objektnim gen. (v sl.: na kaj, za kaj ali z infinitivom): c. navigandi C., praeclari facinoris L. za prelepo dejanje, casum victoriae invenire S., c. invadendae Armeniae T.; occ. vsakršen neugoden dogodek, nezgoda, nesreča: meum casum luctumque doluerunt Ci., in quo casu adflictus iacet Ci., sed si tantus amor casūs cognoscere nostros V., forte tulit casus, ut... L. nesreča je hotela, da..., loci casūs O., multi fortuitis casibus interciderunt T.

    Opomba: Kontr. dat. sg. cāsū: C., N.
  • catadura ženski spol pokušanje, poskušanje; izraz obraza

    de mala catadura zelo grd; sumljivega videza
  • cavallo m (f -la)

    1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
    cavallo baio rjavec
    cavallo bianco belec
    cavallo sauro rjavec
    cavallo morello vranec
    cavallo da sella jezdni konj
    cavallo da tiro vprežni konj
    cavallo da corsa dirkalni konj
    a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
    medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
    febbre da cavallo pren. huda vročica
    spropositi da cavallo pren. hude napake
    essere a cavallo pren. biti na konju
    cavallo di battaglia paradni konj
    andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

    2. tehn.
    cavallo, cavallo vapore konjska moč

    3.
    cavallo di Frisia voj. španski jezdec

    4. šport konj:
    cavallo con maniglie konj z ročaji

    5. šah skakač

    6. korak (pri hlačah)
    PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
    campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast
  • cavity [kǽviti] samostalnik
    votlina, luknja

    to feel a great cavity biti zelo lačen
  • celebrar slaviti, poveličevati; praznovati, brati (mašo); skleniti (pogodbo); opraviti (posel)

    celebrar una reunión imeti zborovanje, zbrati se
    celebro conocerle a V. veseli me, da se seznanim z Vami
    lo celebro mucho to me zelo veseli, to rad slišim
    lo celebro por él privoščim mu (to)
  • celebrātiō -ōnis, f (celebrāre)

    1. mnogoštevilen obisk, sestanek, pohod s številno udeležbo: quae domus, quae celebratio cotidiana? Ci.

    2. svečani shod, svečanost, sijajno obhajanje, slavje: ludorum Ci. ep., Lact., epuli Vell., sacri Plin., paschae Eccl.; abs.: in celebrationibus Vulg. ob praznikih.

    3. odlikovanje, odlika: equestres statua Romanam celebrationem habent Plin. konjeniške kipe Rimljani zelo cenijo.
  • celemín moški spol mernik, žitna mera (4,625 l)

    contar las onzas por celemines biti zelo bogat
  • celestiale agg. nebeški:
    musica celestiale nebeška glasba; iron. zelo naiven, smrtno resen; ravnodušen
  • cen|a1 [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
    priporočena cena die Preisempfehlung
    cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
    določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
    izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
    navedba cene die Preisangabe
    nihanje cene die Preisschwankung
    oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
    obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
    označitev cene die Preisauszeichnung
    padec cene der Preissturz
    popravek cene die Preiskorrektur
    sprememba cene die Preisänderung
    višina cene die Preishöhe
    cenovni razred: die Preislage
    vprašanje cene die Preisfrage
    znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
    znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
    zvišati ceno im Preis erhöhen
    ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
    imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
    imeti trdno cen preisstabil sein
    množina:
    pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
    eksplozija cen die Preisexplosion
    gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
    indeks cen der Preisindex
    kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
    navijanje cen die Preistreiberei
    nivo cen das Preisniveau
    oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
    padec cen der Preissturz
    pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
    pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
    primerjava cen der Preisvergleich
    rast cen der Preisantrieb
    stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
    stanje cen der Preisstand
    subvenbcioniranje cen die Preisstützung
    spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
    urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
    velik padec cen Preiseinbruch
    vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
    zamrznitev cen der Preisstopp
    zbijanje cen die Preisdrückerei
    znižanje cen die Preisermäßigung
    zniževanje cen der Preisabbau
    zvišanje cen die Preiserhöhung
    zviševanje cen die Preissteigerung
    označiti cene Preise auszeichnen
    ki zvišuje cene preistreibend
    ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
    glede:
    dogovor glede cene die Preisabsprache
    zahteva glede cene die Preisforderung
    na:
    pritisk na cene der Preisdruck
    po:
    po ceni zum Preis von
    po ceni za naročnike zum Bezugspreis
    po tej/taki ceni in dieser Preislage
    po znižani ceni ermäßigt
    po fiksnih cenah zu festen Preisen
    pod:
    pod cen unter Preis
    prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
    daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
    prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
    pri:
    subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
    v:
    razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
    s/z:
    označiti s ceno auspreisen
    z vezano ceno preisgebunden
    tablica s cen das Preisschildchen
    s stalnimi cenami preisstabil

    za fiksno ceno zum Festpreis
    jamstvo za ceno die Preisgarantie
    figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
    za vsako ceno um jeden Preis
    figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
    tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
    zastran cene ➞ → glede
  • ceníti to set a price on, to fix a price; to rate; to value; to estimate, to appraise; (spoštovati) to esteem, to respect, to appreciate; to prize

    prenizko ceníti to undervalue, to underrate, figurativno to abase
    previsoko ceníti to overrate
    ne ceníti to think poorly of
    zelo ceníti to think highly of, to set great store by, to make much of
    zelo ga cenim I think a great deal of him
  • cénjen (stvari) appreciated; (osebe) esteemed, respected, dear

    cénjni bralec dear reader
    cénjni gostje dear guests
    zelo cénjen highly thought-of
    cénjni gospod! (nadpis v pismu) Dear Sir, (naslov na pismu)
    cénjen g. Henry Brown Mr. Henry Brown ali Henry Brown Esq.
    vaše cénjno pismo your kind letter, trgovina zastarelo your favour, your esteemed letter
  • cent1 [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

    il a cent fois raison stokrat ima prav
    les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
    le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
    pour cent za vsoto sto frankov
    (prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
    cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
    les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
    en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
    je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
    gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
    je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
    il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
    faire les cent pas hoditi sem in tja
    il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
    faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran
  • centella ženski spol iskra; blisk, strela; duh, srce

    ser (vivo como) una centella biti zelo živ(ahen)
    de pequeña centella gran hoguera majhna iskra, velik požar
  • centinaio m (f pl. centinaia) stotina:
    a centinaia e centinaia zelo veliko
    a centinaia na stotine, obilo