Franja

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mucchio¹ m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
mucchio di gente množica
mucchio di uccelli jata ptičev
mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
a mucchi na kupe
avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike

muchacha ženski spol deklica; dekla, služkinja

muchacha de servicio služkinja
muchacha para todo služkinja za vse

muddle¹ [mədl] samostalnik
zmešnjava, nered, zmedenost

to make a muddle of s.th. vse pokvariti
to get into a muddle zaiti v težave
to be in muddle biti zmeden

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

Murphyjev zakon stalna zveza
(o sosledju dogodkov) ▸ Murphy-törvény, Murphy törvénye
Murphyjev zakon pravi, da bo šlo narobe vse, kar gre lahko narobe. ▸ Murphy törvénye az az elv, hogy ha valami egyáltalán elromolhat, az el is romlik.
Ko končno najdeš prava vrata, je pred njimi po Murphyjevih zakonih najdaljša vrsta daleč naokoli. ▸ Amikor végre megtalálod a jó ajtót, a Murphy-törvény szerint előtte áll a leghosszabb sor.

muscolo m

1. anat. mišica:
avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice

2.
muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije

3. meso (zaklane živine)

4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica

música ženski spol glasba, godba; note; hrušč, hrup

música de cámara komorna glasba
música celestial nebeška glasba
¡todo eso es música celestial! (fam) to vse so samo prazne besede!
música instrumental instrumentalna glasba
música militar vojaška godba
música ratonera mačja godba
música vocal vokalna glasba
aficionado a la música ljubitelj glasbe
estante de música stojalo za note
papel de música notni papir, muzikalije
poner en música uglasbiti
la música le va por dentro ima prikrito bolečino (jezo) v sebi
¡váyase con la música a otra parte! to čenčajte komu drugemu!

musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
musique du régiment polkovna godba
musique scénique spremljevalna glasba
boite féminin de musique glasbena skrinjica
chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
instrument masculin de musique glasbilo
cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
faire de la musique muzicirati
jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
lire la musique brati note
mettre en musique uglasbiti, skomponirati
c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red

muy zelo

muy enfermo težko bolan
muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
muy otro čisto drugače
muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
muy a tiempo še o pravem času
el muy tuno velik lopov
toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
es muy de V. na uslugo Vam je
no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.

Nacht, die, (-, Nächte) noč; (Dunkelheit) tema; in der Nacht/bei Nacht/des Nachts ponoči; eines Nachts neko noč; über Nacht preko noči; Nacht für Nacht noč za nočjo; die Nacht über celo noč; Tag und Nacht dan in noč; verschieden wie Tag und Nacht kot noč pa dan; bei Nacht und Nebel skrivaj, pod plaščem teme, iznenada; mit einbrechender Nacht z nočjo; [häßlich] hässlich wie die Nacht grd kot smrtni greh; Nacht werden : es wird Nacht noči se; zu Nacht/zur Nacht essen večerjati; sich die Nacht um die Ohren schlagen prekrokati noč; bei Nacht sind alle Katzen grau ponoči so vse krave črne; Gute Nacht! Lahko noč!

načín manner; mode; way; method; style; fashion; arhaično wise

na ta načín in this way (ali manner), by this means, thus, arhaično in this wise
na isti načín in the same way (ali manner)
na sličen načín in a similar way, arhaično in like manner
na vsak načín by all means
na ta ali oni načín one way or another, by hook or by crook, by fair means or foul
na lep načín in style, in fine style
na nelep (neokusen) načín in poor style
na slovesen načín ceremoniously, arhaično in solemn wise
na tak načín, da... in such a way that...
na kakšen načín? in which way?, how, by what means?
na noben načín by no means, on no account, not at all, arhaično nowise, in no wise
na neki načín in a way, in some way, in some fashion
na vse mogoče načíne in every possible way
na podoben načín similarly, arhaično in like wise (ali manner)
na drug(ačen) načín in some other way
na kakršenkoli načín in any way
na svoj (lasten) načín in one's own way
glagolski načín gramatika mood
načín plačevanja mode of payment
načín življenja way (ali style, mode) of life, life-style
produkcijski načín mode of production
prikazal je stvar na svoj načín he gave his own version of the affair
načín dela way of doing things, mode of work
načín in višina obdavčevanja mode and rate of taxation

načín manière ženski spol , façon ženski spol , mode moški spol , méthode ženski spol

na kakšen način? de quelle manière (ali façon)?
na ta način de cette manière (ali façon), ainsi, de la sorte
na ta ali oni način d'une façon (ali manière) ou d'une autre
na vsak način de toute façon (ali manière)
na vse mogoče načine de toutes les manières possibles
delovni način manière de travailler, méthode (ali mode) de travail, (stroja) mode de fonctionnement
način plavanja style moški spol de nage
računski način méthode de calcul
tvorni (trpni) način (pri glagolu) voix ženski spol active (passive)
način življenja manière de vivre, genre moški spol (train moški spol) de vie

načín (-a) m modo, maniera; modalità:
analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
ameriški način življenja stile di vita americano
slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
na noben način in nessun modo
na vsak način in, ad ogni modo
na nek način in un certo senso
gastr. na ... način all'usanza, alla
na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
to ni način non è così che si fa, così non si fa
na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
lingv. glagolski način diatesi, forma
trpni, tvorni način forma passiva, attiva
prislovno določilo načina complemento di modo
muz. tonovski način tonalità, tono, modo
durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
strojn. način delovanja regime
način izražanja lit. periodare; lingv. tono
način mišljenja modo di pensare; mentalità
obl. način oblačenja foggia, tono
lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
pren. način življenja treno di vita

načín modo m ; manera f

na kakšen način? ¿de qué modo?
na španski ... a la (manera) española
na ta način de este modo, así, de este manera
na ta ali oni način de uno u otro modo
na kakršenkoli način de algún modo
na lep način en (ali con) buenos modos
na svoj način a su manera
na noben način de ningún modo, de ninguna manera
na isti način del mismo modo
na vse mogoče načine de todas las maneras posibles

nad

1. (više od) kje, kam: über (nad Xom über dem X, nad Xa über den X; (ona) stanuje nad nami sie wohnt über uns; obesiti sliko nad zofo das Bild über das Sofa hängen), oberhalb, oberhalb von (nad 2000 metri dež prehaja v sneg oberhalb 2000 Meter geht der Regen in Schnee über; vas nad Celovcem ein Dorf oberhalb von Klagenfurt)
nad vodo über Wasser (držati se nad vodo sich über Wasser halten)
nad glavo über dem Kopf
nad morjem über dem Meeresspiegel
nad tem/njim/njo … darüber; darüberliegend, darüberhängend … (stanovanje nad tem die darüberliegende Wohnung, slika nad njo das darüberhängende Bild …)
eden/drug nad drugim übereinander, übereinander-
(biti [übereinanderstehen] übereinander stehen, [übereinanderliegen] übereinander liegen)
nad vrstico [hochstehend] hoch stehend

2. (hierarhično više) über (moč nad Xom die Macht über X, vladati nad Xom über X herrschen)
tisti nad mano die da oben množina
postaviti nad koga: (nadrediti) (jemandem) überordnen
figurativno biti vzvišen nad tem [darüberstehen] darüber stehen

3. (več kot) über
nad ničlo über Null
nad osemdeset über achtzig
nad vse über alles
biti nad über … sein, stroški: liegen über (biti za 10 % nad um 10 % über … liegen)
über- (nad tarifo übertariflich)

4. grozeče, sovražno prihajati, iti ipd.: auf … los- (iti/korakati nad Xa auf X losgehen/losmarschieren)
| ➞ → bedeti, dvigati se, jeziti se, sedeti, sklanjati se, skopati se, spotikati se, zgroziti se, glava, kontrola, pregled, zmaga