Franja

žepnina samostalnik
1. (o otrocih) ▸ járadék, zsebpénz
2. (o zaslužku) ▸ zsebpénzKo sem prišel so tu igrali predvsem študenti, ki so z rokometom služili nekakšno žepnino za lažjo pot skozi študij. ▸ Amikor idejöttem, főleg egyetemi hallgatók játszottak, akik a kézilabdával kerestek némi zsebpénzt, hogy könnyebb legyen az életük a tanulmányaik alatt.

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

živéti to live, to be alive; to exist, to subsist; to be

ali ona še živi? is she still alive?
dolgo naj živi! long may he (oziroma she) live!
živéti dvojno življenje to live a double life
živéti od svojega kapitala to live off one's capital
živéti v odmaknjenosti to lead a retired life
živéti od zraka (figurativno) to live on air
živéti po svojih načelih to live up to one's principles
živéti od svoje plače, od svojih dohodkov to live on one's earnings, on one's income
živéti od sadja to live on fruit
živéti na tuj račun to sponge on others, (pogovorno) to free-load, biblija to eat the bread of idleness
živéti preko svojih sredstev, dohodkov to live beyond one's means (ali income)
živéti v mejah svojih sredstev, dohodkov to live within one's income
živéti od slikanja to live by painting
živéti kot ptiček na veji pogovorno to live the life of Riley, to have it made
živéti razkošno to live the high life, to live in style
živéti udobno to live comfortably, to keep a good table
živéti kot zajec v detelji (figurativno, v obilju) to live in clover
živéti iz rok v usta to live from hand to mouth, to be living a hand-to-mouth existence
živéti sam zase to live by oneself, to keep to oneself
živéti od pridelkov svojega vrta to subsist on the produce of one's garden
živéti od dela svojih rok to live by the labour of one's hands
živéti od svojega zaslužka to live on one's earnings
brezskrbno živéti to lead a carefree existence
tu se dobro živi! it is a good life here!
bedno živéti to lead a miserable existence, to be just (ali barely) keeping body and soul together, to keep the wolf from the door
dolgo živéti to live to (ali to reach) a great age, to live to be old
sloni dolgo živijo elephants live a long time
skromno živéti to live in a small way
razkošno živijo they lead a life of luxury
težkó živéti to manage to make a livelihood
ne imeti od česa živéti not to have enough to live on
rajši živimo na deželi kot v mestu we prefer living in the country to living in town
z njim se ne da živéti (figurativno) there is no living with him, pogovorno he's impossible
človek se uči, dokler živi live and learn!
živéti in pustiti, dati živéti to live and let live

žláhta (-e) f pog. parentela, parenti:
žlahta po materini strani parenti per linea materna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti v žlahti s kom essere imparentati con qcn.
pren. midva sva si nekaj v žlahti tu mi devi ancora qualcosa
PREGOVORI:
žlahta je raztrgana plahta parenti - mal di denti; parenti - serpenti

žúliti blesser, serrer, faire mal à quelque chose

tu ga čevelj žuli (figurativno) c'est là que le bât le blesse, c'est son point sensible

žužnjanje samostalnik
1. (o zvoku) ▸ zümmögés
Tu in tam ga zmoti le ptičji ščebet in žužnjanje žuželk. ▸ Időnként csak a madarak csicsergése és a bogarak zümmögése zavarja meg.

2. (nerazločen govor) ▸ duruzsolás, fecsegés, csacsogás
Celo pri oknu si slišal krožnike pa tudi žužnjanje glasov od večerje. ▸ Még az ablaknál is hallottad a tányérok csörgését és a vacsorázók duruzsolását.

ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.

αὐτοῦ adv. na licu mesta, na istem mestu, tukaj, tu, tam.

ἔνθα adv. [Et. od pronom. debla eno-] 1. krajevno: a) demonstr.: α.) tam, tu, tamkaj, tukaj; β.) sem(kaj), tja(kaj), ἔνθα μὲν – ἔνθα δέ tu – tam; ἔνθα καὶ ἔνθα tu in tam, zdaj tu – zdaj tam, od vseh strani, ἔνθα δή tu torej; b) α.) relat. kjer, kamor; β.) pri glagolih premikanja: tja – kjer, odkoder. 2. časovno: takrat, tedaj, nato, kadar.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἔνθεν adv. 1. o kraju: a) demonstr. od tukaj, odtod, odondod, ἔνθεν καὶ ἔνθεν od tu in tam, od obeh strani, ἔνθεν κἄνθεν od vseh strani, ἔνθεν μὲν – ἔνθεν δέ s te – z one strani, na tej – na oni strani; b) relat. odkoder. 2. časovno: od sedaj, nato, zatem. 3. vzročno: radi tega, zato.

ἐνταῦθα ion. ἐνθαῦτα, okrep. ἐνθαυτί adv. 1. kraj. tu(kaj), tam(kaj), tja(kaj), semkaj. 2. čas. sedaj, nato, tedaj, μέχρι ἐνταῦθα do tedaj, ἐνταῦθα δή tedaj pa seveda, tedaj pa že. 3. v tem slučaju, v tej točki; τὸ τυχεῖν ἐνταῦθ' ἔνι uspeh je od tega odvisen.

ἐντεῦθεν, ion. ἐνθεῦτεν ἐντευθενί, adv. 1. kraj. od tu(kaj), odtod, od tam, odondod. 2. čas. odtlej, odslej, potem, κἀντεῦθεν nato. 3. vzročno: zato, zaradi tega, vsled tega.

ἔσθ' ὅτε poet. = ἔστιν ὅτε = ἐνίοτε tu pa tam, včasih.

ἐφ-ήκω prišel sem zraven, sem, sem tu ἡμέρα, καιρόν o pravem času sem prišel.

ἡσυχαῖος 3, dor. ἁσυχαῖος [comp. ἡσυχαίτερος], [comp. ἡσυχώτερος] [Et. ἥσυχος iz sē-tu-g'ho-s (idevr. tu = gršk. συ), kor. sē(i), lat. sino, sērus] ἡσύχιος 2 ἥσυχος 1. a) miren, tih, molčeč, ἔχ' ἥσυχος molči, ἐν ἡσύχῳ mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.

οὗτος, αὕτη, τοῦτο [Et. iz ὁ + υ + το-. – Obl. gen. τούτου, ταύτης itd.; ion. gen. pl. fem. τουτέων]. pron. demonstr. 1. ta, ta, to, ta tukaj, kaže navadno na sedanje, navzoče, včasih na prejšnje, redkeje na sledeče; οὗτος ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ οὗτος ta mož tukaj (tam), οὗτος ἐγώ = tukaj sem, ταῦτα ἀποκρινάμενος εἶπον τάδε. Posebno stoji za osebo: οὗτος ti tukaj, τίς οὗτος kdo si? včasih se nanaša τοῦτο in ταῦτα na fem. ali masc. v sg. ali pl. οἶνόν τε καὶ σῖτον μελίνης, τοῦτο γὰρ ἦν πλεῖστον. 2. καὶ οὗτος in ta, in sicer, tudi ta, καὶ ταῦτα in to, in sicer. 3. οὗτος, ὅς tisti (oni), kateri. 4. oni znani, slavni, zloglasni ὁ πάντ' ἄναλκις οὗτος, οἱ τὰς τελετὰς ἡμῖν οὗτοι, καταστήσαντες, τούτους τοὺς πολυτελεῖς χιτῶνας, τούτους τοὺς συκοφάντας (one zloglasne). 5. pogosto se prevaja s: tukaj, tam, πολλὰ ὁρῶ ταῦτα (tam) πρόβατα, ξένοι οὗτοι (tukaj) ἕτοιμοι, ἀναλίσκειν. 6. adv. a) τοῦτο, ταῦτα tako, zato, zaradi tega, αὐτὸ τοῦτο ravno zaradi tega; τοῦτο μὲν … τοῦτο δέ sedaj … sedaj, nekaj … nekaj, deloma … deloma; b) ἐκ τούτου nato, ἐκ τούτων iz tega, od tega časa, nato, zato; c) εἰς τοῦτο do sedaj, tako daleč (τινός v čem), κατὰ τοῦτο na tem mestu, zato, tako, διὰ ταῦτα zato, μετὰ ταῦτα nato, πρὸς ταῦτα nato, ἐν τούτῳ medtem, v tem trenutku, ταύτῃ tu, na tem mestu, na ta način, οἱ ταύτῃ ljudje v tem kraju, τὰ ταύτῃ ti kraji.

σύ, ajol. in dor. τύ, ep. τῡ́νη, ojačeno σύγε, σύπερ pron. pers. 2 os. [Et. idevr. tu (tū), lat. tū, slov. ti, nem. du; acc. σέ iz τϝε; gen. σεῖο iz τϝεῖο; dat. σοί iz τϝοι; σός iz twos, tewos, lat tuus, slov. tvoj. – Obl. sg. gen. σοῦ (in enkl.), ion. ep. poet. σέο, σεῦ, σέθεν, σεῖο, σεῖ', τεοῖο; dat. σοί, dor. in ion. τοί, τεΐν; acc. σέ; (razen σύ, τύνη, σεῖο, τεοῖο, τεΐν so navedene oblike tudi enklitične); dual. nom. in acc. σφῶι, σφώ, gen. in dat. σφῶιν, σφῷν; pl. nom. ὑμεῖς, ep. ajol. ὔμμες, gen. ὑμῶν, ion. ὑμέων. ep. ὑμείων, dat. ὑμῖν, ep. poet. ὕμιν, ὗμιν, ajol. in ep. ὔμμι(ν), ὔμμ', acc. ὑμᾶς, ion. ὑμέας, ajol. in ep. ὔμμε] ti.

ταύτῃ adv. 1. a) po (na) tej poti, tod, na tej strani, na tem mestu, ondi, tu, tam; b) na to stran, semkaj, tjakaj. 2. na ta način, tako, v tem oziru, zaradi tega.

τῆ ep. poet. nâ, nata, nate, tu imaš, vzemi!