Franja

tír (železniški) vía f (férrea) ; (tirnica) rail m , raíl m , riel m

normalen tir vía (de ancho) normal
dvojni (ozek, stranski, nakladalni) tir vía doble (estrecha, lateral, de carga)
izogibalni tir desvío m
premikalni (ranžirni) tir vía de maniobras (de formación)
industrijski (tovarniški) tir vía industrial (de fábrica)
mrtev tir vía muerta, apartadero m
spraviti kaj v tir (fig) poner a/c en la vía
spraviti, vreči iz tira (fig) desviar (del buen camino), des(en)caminar
priti iz tira, iztiriti se descarrillar, fig apartarse del cauce normal
priti zopet v normalen tir volver a su cauce; volver las cosas a su cauce (ali a la nonnalidad)
spraviti zopet v tir (fig) encarrillar; volver a encauzar por el buen camino
skočiti s tira descarrillar
ostati na starem (na svojem) tiru seguir la rutina de antes; no salirse de su cauce
pogajanja so zašla na mrtev tir las negociaciones se han estancado

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjèsnac -aca m (ijek.), tèsnac -aca m (ek.)
1. soteska: jedva sam prošao kroz ovaj tjesnac
2. morska ožina: tjesnac je otvoren za prolaz brodova sviju zastava
3. dovesti koga u tjesnac spraviti koga v škrapce, v težaven položaj

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

to² [tu:] prislov
v normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položaju

to and fro, to and back sem in tja
to bring s.o. to spraviti koga k zavesti
that brought me to to me je spravilo k sebi
to come to priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se
to fall to planiti (na jed, jedačo)
the horses are to konji so vpreženi
close to čisto pri roki
shut the door to (dobro) zaprite vrata
to set to lotiti se dela, pravilno začeti

tóčka point; (poročila) item, point, (dnevnega reda) point; (kraj) spot, place; (mesto v knjigi) passage, item; (postavka) point, item; (živilskih kart ipd.) point, coupon

tóčka za tóčko point by point, item by item, in detail
do neke (določene) tóčke to a certain extent
njegova močna (šibka) tóčka his strong (weak) point
bistvene tóčke pravo the merits pl of a case
boleča tóčka (one's) sore point
izhodiščna tóčka starting point, point of departure
mrtva tóčka dead centre, (figurativno) deadlock, standstill
sporna tóčka point at issue
stična tóčka point of contact
kritična, mrtva tóčka (zastoj) deadlock
zmaga po tóčkah winning on points
dotakniti se boleče tóčke to touch a sore spot
doseči tóčko šport to make (ali to score) a point
izgubiti po tóčkah to lose on points
premagati po tóčkah koga to outpoint someone
priti na mrtvo tóčko (figurativno) to reach deadlock, to come to a standstill
spraviti z mrtve tóčke to release from a deadlock

Tod, der, (-/e/s, -e) smrt (eintreten nastopiti); gewaltsamer Tod nasilna smrt; klinischer Tod klinična smrt; natürlicher Tod naravna smrt; Tod in den Wellen smrt v valovih, utopitev; des Todes sein biti zapisan smrti; dem Tod von der Schippe springen za las uiti smrti; den Tod erleiden/den Tod finden umreti, izgubiti življenje; sich den Tod holen nakopati si smrtno bolezen; Tod und Teufel! Tristo hudičev!;
auf: auf den Tod krank usw.: na smrt; auf den Tod nicht leiden können na smrt mrziti;
für: für den Tod nicht ausstehen können na smrt mrziti;
in: in den Tod gehen iti v smrt (für za) , (Selbstmord begehen) narediti samomor; in den Tod treiben pognati v smrt;
mit: mit dem Tode bezahlen plačati z življenjem; mit dem Tode ringen boriti se s smrtjo; mit dem Tode spielen igrati se s smrtjo; mit allem Tod und Teufel z vsem, kar si je mogoče misliti;
nach: nach dem Tode po smrti, Leben: posmrten;
über: sich über Tod und Teufel unterhalten pogovarjati se o vsem mogočem in nemogočem;
von: vom Tode erwecken obuditi od mrtvih;
weder: weder Tod noch Teufel fürchten ne bati se ne Boga ne hudiča;
zu: zu Tode erschrecken, sich langweilen usw.: na smrt (se prestrašiti, se dolgočasiti); zu Tode kommen izgubiti življenje; zu Tode fallen/stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich zu Tode schinden pregarati se, zgarati se; sich zu Tode saufen spraviti se v grob s pijačo, umreti od pijače; zum Tode führen povzročiti smrt, končati se s smrtjo; zum Tode verurteilen obsoditi na smrt

torno

A) m krog:
in quel torno približno, nekako tako
in quel torno di tempo nekako takrat
levarsi di torno spraviti se izpod nog

B) avv.
torno torno okrog, okoli:
torno torno la casa okrog hiše

torpeur [tɔrpœr] féminin odrevenelost; omamljenost, brezčutnost; apatija, depresija; pasivnost

la torpeur d'une ville, d'une foule apatičnost, mrtvilo nekega mesta, množice
faire sortir, tirer quelqu'un de sa torpeur koga spraviti iz apatičnosti

Tour, die, (-, -en)

1. (Ausflug) izlet, tura; eine Tour machen iti na izlet, opraviti turo

2. Technik vrtljaj, obrat

3. način

4. Schach: kolo
auf: auf Tour gehen iti na pot, iti na izlet; auf Tour sein biti na poti, biti na izletu; auf die dumme Tour tako, da se človek dela neumnega; auf die weiche Tour z mehko roko;
in: in einer Tour v enem, v eni sapi; Touren, pl , Technik obrati; auf Tour bringen turirati, figurativ razgibati, poživiti, spraviti na noge, (ärgerlich machen) razkačiti; auf Tour kommen zagrevati se, razmahniti se; auf vollen Tour laufen biti na vrhuncu, biti v polnem razmahu; auf Tour sein Mensch: biti v dobri kondiciji, biti pri sebi; sich auf krumme Touren einlassen spustiti se na kriva pota

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

train¹ [tréin] samostalnik
železnica vlak; vlečka (obleke); rep (repatice, kometa); spremstvo, suita; niz, vrsta, red, veriga; sprevod, procesija; posledica
tehnično kolesje (ure), vrsta koles, valjev
vojska črta smodnika, ki vodi k mini
vojska tren, komora, pratež
figurativno potek, tek
ameriško & kanadsko tovorne sani

by train z vlakom
in train v teku, v pripravi, v zarodku
a train of difficulties niz težav
drying train sušilni aparat
fast train brzovlak
funeral train pogrebni sprevod
camel train sprevod kamel
slow train potniški vlak
to go by train iti, peljati se z vlakom
to catch the train ujeti vlak
to change the train menjati vlak, prestopiti (na drug vlak)
he came with a hundred men in his train prišel je s spremstvom 100 ljudi
war brings many evils in its train vojna prinese s seboj mnogo zla
things are following their usual train stvari gredo svojo običajno pot
to put in train spraviti v gibanje, v tek
to miss the train zamuditi vlak
to take a train peljati se z vlakom

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

tráns trance

pasti v tráns to fall into a trance
spraviti koga v tráns pesniško to trance someone

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

tre

A) agg.

1. tri:
il bambino ha tre anni otrok ima tri leta

2. ekst. nekaj, malo:
dire qcs. in tre parole kaj povedati v nekaj besedah
non saper mettere insieme tre discorsi ne znati spraviti skupaj nekaj besed
pensarci tre volte dobro kaj premisliti

B) m; f

1. tri; tretji; trojka:
il tre febbraio tretji februar
tre più tre fa sei tri in tri je šest
prendere un tre šol. dobiti trojko
le tre tri zjutraj; pog. tri popoldne
e tre! zdaj pa še to!
non c'è due senza tre v tretje gre rado

2. igre trojka (igralna karta):
il tre di picche pikova trojka

trim¹ [trim] samostalnik
red, (pravilno) stanje; razpoloženje, (telesno, duševno) stanje; oprema, (gala, paradna) obleka, okras
navtika opremijenost, oborožitev, pripravljenost; pravilen položaj (jader, jamborov) proti vetru; uravnoteženost (tovora, bremena)

in fighting trim vojska pripravljen za boj, za borbo (tudi figurativno)
in good trim, out of trim dobro, slabo opremljen; figurativno dobro, slabo razpoložen
in travelling trim v potovalni opremi, obleki
trim of the hold pravilna namestitev tovora v ladijskem skladišču
to be in trim biti v dobrem stanju
to be in sailing trim biti pripravljen za plovbo
to put in trim spraviti v red, v dobro stanje

trouble¹ [trəbl] samostalnik
težava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj
narečno porod; bolezen
politika nemir, konflikt; kraval, škandal, afera
tehnično okvara, motnja, defekt

in trouble v stiski (težavi, nepriliki)
digestive troubles prebavne motnje, težave
heart trouble srčna bolezen
labour troubles delavski nemiri
troubles in the Near East nemiri na Bližnjem Vzhodu
to ask for trouble, to look for trouble sam si iskati (delati) težave, izzivati usodo
the trouble is that... težava je v tem, da...
(it is) no trouble! (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!
(I am) sorry to give you such trouble žal mi je, da vam delam take sitnosti
she is a great trouble to her family ona je (v) veliko breme svoji družini
to be in trouble with the police imeti težave (nevšečnosti) s policijo
to be out of one's troubles osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilik
I have been through much trouble veliko sem prestal (pretrpel)
to get into trouble zaiti v težave
to get a girl into trouble zapeljati dekle
to go to much trouble da(ja)ti si mnogo truda
to give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnosti
to make trouble delati težave
we did it to spare you trouble naredili smo to, da bi vam prihranili trud
to stir up trouble povzročati zmedo, nemir
I don't want to be a trouble to you ne bi vas hotel vznemirjati
he won't even take the trouble to answer ne vzame si niti truda, da bi odgovoril
to take great trouble (to take no trouble at all) veliko (nobenega) truda si ne da(ja)ti
troubles never come singly nesreča nikoli ne pride sama

trump¹ [trəmp]

1. samostalnik
(kartanje) adut (tudi figurativno)
pogovorno dober, plemenit, krasen človek; zvesta (poštena) duša

all his cards are trumps, everything turns up trumps with him njemu se vedno vse posreči, on ima vedno srečo
he holds all the trumps on ima vse adute
to lead off a trump izigrati adut
to play trump figurativno izigrati (svoj) zadnji adut
to put s.o. to his trumps prisiliti koga, da izigra svoje zadnje adute; figurativno spraviti koga v stisko, prisiliti ga, da uporabi svoja zadnja sredstva
to turn up trumps obrniti karto, da se odloči, katera barva bo adut; figurativno, pogovorno izkazati se kot najboljše imeti srečo

2. prehodni glagol
prevzeti z adutom
figurativno prelisičiti, posekati (koga)
neprehodni glagol
izigrati adut, prevzeti z adutom

to trump out izigrati adut
to trump up zastarelo izmisliti si, iz trte izviti