Franja

tournevent [turnəvɑ̃] masculin vrtljiv nastavek pri dimniku

tout [táut]

1. samostalnik
(hotelski) nameščenec, ki lovi in vabi goste; nabiralec kupcev, odjemalcev
šport skrivni opazovalec pri konjskih treningih (ki potem daje informacije za dirke); špijoniranje

2. neprehodni glagol
pogovorno povabljati, nabirati (goste, kupce, glasove); skrivaj opazovati konjske treninge in potem dajati informacije (za dirke)
prehodni glagol
vsiljivo nabirati hotelske goste, kupce, glasove; nadlegovati; špijonirati (za kom); čezmerno hvaliti, slaviti

he was touted as a friend of the people hvalili so ga na vso moč kot prijatelja ljudstva

tractus² -ūs, m

1. (trahere) vlečenje, vleka, (po)vlek, (po)teg, trákcija: limum harenamque et saxa ingentia fluctus trahunt: ita facies locorum cum ventis simul mutatur. Syrtes ab tractu (gr. ἀπὸ τοῦ σύρειν) nominatae S., Phaëthon longo per aëra tractu fertur O., vellera tractu mollire O. z vlečenjem = s predenjem, predoč, predé, tractu in spiram se colligit anguis V. skrčivši (se) se zvije v kolobar, skrči se in zvije v klobčič, tractu gemens rota V. pri vleki škripajoče, flammarum tractus V., Lucr. pramen, modicus tractus (pri mreži) Plin., corporis tractus Q. gibanje, premikanje, lunae Ci. ali Nili Lucan. tek, tok, venti Val. Fl. vetrova vleka, pihanje, piš, vetje, si qua incerto fallet te littera tractu Pr. netrdna poteza črke.

2. occ.
a) razteg, lega, položaj: arborum N. dolga vrsta, muri Ci., contemplatus, qui tractus castrorum esset L., cum mediae iaceant immensis tractibus Alpes Lucan.; meton. kraj, pokrajina, krajina, stran, področje (dežele): Plin., Eutr. idr., in eo tractu oppidi C., Venafranus Ci., tractus caeli H. podnebje, corruptus caeli tractus V. okuženo podnebje, tractus uter plures lepores educet H., tractus Laurens L.
b) poteg, požirek, srk: aquae Lucan. pitje.

3. metaf.
a) zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasnost: Ci. idr., eludere hostem tractu belli (= bellum trahendo) T., tractu et lentitudine mortis T.; occ. zatezanje, zavlačevanje, obotavljanje, počasni tok besed: quanta haesitatio tractusque verborum Ci.
b) (miren, umirjen, lahen) tok ali tek (govora), umerjen (umirjen) slog: tractus orationis lenis et aequabilis Ci., cetera quae continuo magis orationis tractu decurrunt Q., haec (sc. oratio) vel maxime vi, amaritudine, instantiā, haec (sc. historia) tractu et suavitate atque etiam dulcedine placet Plin. iun.; pares elocutionum tractus Q. zasuki, obrati; occ. α) izpeljevalno podaljševanje, podaljševanje pri izvajanju besed (npr. če nastane iz similitas similitudo): Q. β) tek, pretek, minevanje časa: eodem tractu temporis Vell. ob istem času, hoc tractu temporum Vell., perpetuo aevi tractu Lucr. neprestano, neprenehno, ne(pre)nehoma, tractus aetatis, id est senectus Val. Max., legatum tractum (dobo) habere Icti.

traditionalism [trədíšnəlizəm] samostalnik
tradicionalizem, verovanje v tradicije, vztrajanje pri tradicijah

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

trafilatore m (f -trice) metal. delavec pri votlici

trafiquer [trafike] verbe transitif, verbe intransitif trgovati, kupčevati; péjoratif črnoborzijaniti; izvleči dobiček (de iz), izkoristiti (de quelque chose kaj); dati se podkupiti (o uradniku); (populaire) goljufati pri prodaji blaga

tragen (trug, getragen) nositi; einmal usw.: nesti; weg: odnesti, odnašati, her: prinesti, prinašati; Zinsen, Früchte: prinašati; ein Unglück, Leid: nositi, prenašati; eine Ladung: imeti; bei sich: imeti pri sebi; eine Botschaft usw.: imeti (sporočilo), biti nosilec (sporočila); finanziell: financirati; die Kosten: nositi, trpeti (stroške); intransitiv Baukunst, Architektur biti nosilen; Unternehmen: prinašati dobiček, biti donosen; Stimme, Gewehr: daleč nesti; Agronomie und Gartenbau roditi; Kuh, Stute usw.: biti breja, nositi; sich tragen nositi se; sich leicht/schwer tragen lahko/težko se nositi; sich schwarz tragen nositi črno, hoditi v črnini; sich selbst tragen vzdrževati se sam; getragen werden von figurativ temeljiti na (čem), opirati se na (kaj), sloneti na (čem); Früchte tragen roditi, obroditi; den Kopf hoch tragen visoko nositi glavo; Rechnung tragen einer Sache: računati z, upoštevati; tragen an biti obremenjen z; schwer an etwas zu tragen haben težko prenašati (kaj); die Schuld tragen an biti kriv za; Sorge tragen für skrbeti za; sich tragen mit einem Gedanken: ukvarjati se z mislijo; zur Schau tragen razkazovati

tramoggiaio m (pl. -ai) delavec pri grotu

trampilla ženski spol kukalnik; durce pri hlačah

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

transverse¹ [trǽnzvə:s]

1. pridevnik
prečen, presečen, diagonalen, transverzalen

transverse section prečni presek (prerez)

2. samostalnik
matematika prečnica, transverzala
anatomija prečna, transverzalna mišica
matematika velika os pri elipsi

trappe¹ [trap] féminin past (tudi figuré); loputnica, vratca; vratca pri dimniku; premični del poda gledališkega odra

trappe de départ d'un avion vratca, skozi katera odskočijo padalci z letala
ouvrir une trappe et descendre dans la cave odpreti loputnice in sestopiti v klet
tomber dans la trappe pasti, iti v past

trap(p)illon [trapijɔ̃] masculin zapiralo pri pasti

tread¹ [tred] samostalnik
korak, hoja, stopanje; stopnica (stopnišča, pri kočiji itd.); podnožnik; prečka (pri lestvi); širina tira; razmik med pedaloma pri biciklu; sled, odtis (kolesa itd.)

he has a heavy tread on ima težko hojo

trémater [tremate] verbe transitif, marine prehiteti (ladjo) pri plovbi po reki; prehiteti, pasirati (marine)

tret [tret] samostalnik
ekonomija popust pri teži, refakcija (za izgubljeno težo pri transportu)

treviēre m navt. mornar pri spodnjih jadrih

tricherie [trišri] féminin goljufija pri igri; goljufivost; vieilli laž

gagner par tricherie dobiti (v igri) z goljufijo, sleparijo

tricheur, euse [trišœr, öz] masculin, féminin goljuf, -inja; goljuf pri kartanju