point1 [pɔ́int] samostalnik
konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
arhaično bodalo, meč
tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
lov cilj, postojanka (psov)
množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
slovnica pika (tudi full point)
tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
matematika točka (point of intersection sečišče)
decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
geografija rtič
geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
(karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
šivana čipka
glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
vojska predstraža, izvidnica
britanska angleščina kretnica
ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
to be off points biti v svobodni prodaji
ekonomija to put on points racionirati
at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
at the point of na robu, blizu
at the point of the pistol z namerjeno pištolo
at the point of the sword z grožnjo, nasilno
at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
to be on the point of pravkar nameravati
beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
to bursting point (sit) da bi počil
boiling-point vrelišče
freezing-point ledišče
melting-point tališče
to bring to a point dovršiti, končati
a case in point ustrezen primer
to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
to give point to s.th. poudariti kaj
šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
to dine on potatoes and points jesti samo krompir
in point ustrezen, umesten
in point of glede na
in point of fact pravzaprav, resnično
point at issue sporna točka
a point of interest zanimiva podrobnost
the point of the jaw brada
a knotty point zamotana stvar
to keep to the point ostati pri stvari
to lack point ne biti prepričljiv
to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
a moot point dvomljiv dokaz
ameriško point of origin kraj porekla
not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
to see the point razumeti poanto
to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
to stick to the point ostati pri stvari
to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
one's sore point boleča točka
there is no point in it nima smisla
to the point stvarno
up to a point do neke mere
turning-point preokret
point of view stališče, mnenje
that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
parlament point of order dnevni red
Zadetki iskanja
- pòj (-te) inter. va', suvvia; andate:
pojte no, saj ne mislite resno suvvia, non pensa mica sul serio - pójem notion; idea; conception; filozofija concept; (čuden, muhast) conceit
meglen pójem vague idea, hazy notion
napačen pójem misconception
nenavaden, čuden pójem queer notion
osnovni pójmi pl the first rudiments pl
imeti čudne pójme o... to have queer notions about...
nimam pójma I have no idea
nimam niti najmanjšega pójma o tem I haven't the slightest (ali the haziest) idea of it
nisem imel pójma, da je tako pozno I didn't realize it was so late - pôjem noción f ; idea f ; concepto m
napačen pojem concepto erróneo (ali equivocado)
osnovni pojem noción fundamental
pravni pojem concepto jurídico
nimaš pojma! no puedes imaginarte
nobenega pojma ne imeti o čem no tener ni remota idea de a/c - poklíc calling, vocation; occupation; profession; (obrt, rokodelstvo) trade
akademski poklíci the learned professions
rokodelski poklíci pl manual trades pl
kaj je njegov poklíc (po poklícu)? what is his profession?
po poklícu je učitelj he is a teacher by profession
avtomehanik je po poklícu he is a motor mechanic by trade
kakšen poklíc si bo izbral? what profession will he choose?
redni (postranski) poklíc full-time, regular (secondary) occupation
izbrati poklíc to choose a vocation
ne čutim poklíca za študij prava I have no vocation for legal studies, I feel no urge to take up the law
lotiti se poklíca to enter a profession, to take up (ali to go in for) a profession
opravljati svoj poklíc to attend to one's business
zgrešiti svoj poklíc to mistake one's vocation - polítika politics pl (s konstr. v sg), policy
polítika neuvrščenosti policy of nonalignment
notranja polítika domestic policy (ali affairs pl)
zunanja polítika foreign policy
polítika sile power politics
slepa (nojeva) polítika head-in-the-sand (ali ostrich) policy
polítika pritiska policy of squeeze
finančna polítika financial policy
igrati vlogo v polítiki to take part in politics
govoriti o polítiki to talk politics
posvetiti se polítiki to go into politics
tržna polítika marketing policy
poštenost je najboljša polítika honesty is the best policy
v polítiki je vse dovoljeno in politics no holds are barred
vodenje polítike policy making
polítika emisije denarja currency issue policy
monetarna kreditna polítika monetary credit policy - polítika política f
agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
politika moči política de fuerza
govoriti o politiki hablar de política
zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
posvetiti se politiki dedicarse a la política - póln full; (napolnjen) filled, replete; (nabit, natrpan) crammed, filled to capacity, full up, chockfull; (obilen) abundant, abounding, plentiful; (popoln, cel) whole, entire, complete
pólno prislov fully
do roba pólna čaša brimful glass (ali bumper)
pólna luna full moon
pólna jadra swelling (ali billowing) sails pl
pólna košara (škatla, žlica, čoln) a basketful (a boxful, a spoonful, a boatful)
pólna vsota the entire sum
póln ljudi full of people, crowded
do vrha póln brim-full
pólne tri ure three good hours
póln voz a cartload
s pólno paro (figurativno) at full blast
s pólno hitrostjo (at) full speed
v pólnem diru at full gallop
v pólni vrednosti at full value
s pólno pravico justly; with perfect justice
póln predsodkov prejudiced, partial, biased, arhaično prepossessed
póln veselja in high spirits, exuberant
v pólnem pomenu besede in the full sense of the word
pólno upravičen fully authorized (ali entitled)
pólno zaposlen fully employed
pólna zaposlitev full-time job, (za vse) full employment
pólno zasedeno! (v hotelu) (we are) full up!, fully booked
v knjigi je pólno napak the book is rife (ali abounds) with errors
lokal je bil pólno nabit the place was crowded (crammed full)
da bo mera pólna let us have full measure, pogovorno let's have no short measure
da bi bila nesreča pólna to make things worse
drevje je pólno the trees are laden with fruit
sod je tri četrti póln the barrel is three quarters full
na ulici je bilo pólno ljudi there was a big crowd in the street
igrati pred polno hišo gledališče to play to a full (ali a capacity) house
trajati dve pólni minuti (tri pólna leta) to last two full minutes (three whole years)
do zadnjega kotička póln full (ali filled) to capacity
delati s pólno paro to work to capacity - polsenca samostalnik
1. (šibkejša, delna senca) ▸ félárnyékposaditi v polsenco ▸ félárnyékba ültetuspevati v polsenci ▸ félárnyékban nőHortenzije najbolje uspevajo v polsenci, v vlažni zemlji, bogati s humusom. ▸ A hortenziák félárnyékban, nedves, humuszban gazdag talajban fejlődnek a legjobban.postaviti v polsenco ▸ félárnyékba helyezrasti v polsenci ▸ félárnyékban nőGomoljne begonije, ki rastejo v polsenci ali celo v senci, cvetijo najlepše. ▸ A félárnyékban vagy akár árnyékban élő gumós begóniák virágoznak a legszebben.
2. astronomija, fizika (o osvetljenem območju) ▸ félárnyékstopiti v polsenco ▸ félárnyékba belépMrk se bo začel ob 21. uri in 16 minut, ko bo Luna stopila v polsenco. ▸ A fogyatkozás 21 óra 16 perckor kezdődik, amikor a Hold belép a félárnyékba. - pólvora ženski spol smodnik; umetni ogenj; živahnost, silovitost, vihravost
pólvora de algodón, algodón pólvora strelni bombaž
pólvora relámpago bleščični smodnik
pólvora sin humo brezdimni smodnik
disparar (ali tirar) con pólvora sola slepo streljati
no ha inventado la pólvora ni iznašel smodnika
ser una pólvora (fig) hitro vzkipeti, se razvneti
volar con pólvora s smodnikom v zrak pognati - pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious
pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails - pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg
pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista! - pomén meaning; sense; (važnost) importance, significance, import
brez poména meaningless, insignificant, of no account, void of importance
v najširšem (najožjem) poménu besede giving the word its broadest (its strictest) meaning
v dobesednem (prenesenem) poménu in the literal (in the figurative ali in the metaphorical) meaning
v običajnem poménu besede in the usual sense of the word
dejavnosti posebnega družbenega poména activities pl of special social interest
biti največjega poména to be of the greatest significance
stvar je brez poména the matter is of no importance
nima poména it's of no account
nima poména govoriti z njim, iti tja there's no point in speaking to him, going there
to vprašanje je vitalnega poména this question is of vital importance (ali concern)
ne razumeš poména teh besed you misunderstand the meaning of these words
temu pripisujete prevelik pomén you make too much of it
razširiti (zožiti) pomén to broaden (to narrow) the meaning
ti obračaš, sprevračaš pomén mojih besed you are distorting the sense of my words - pomèn significado m , significación f ; (besede tudi) acepción f ; sentido m
dobesedni (pravi, preneseni) pomen sentido literal (propio, figurado); (pomembnost, važnost) importancia f
brez pomena insignificante, sin importancia, (brez smisla) sin (ali carente de) sentido
nima pomena no tiene (ali carece de) importancia - poméniti to mean; to signify; to be a sign of; to matter; to be of importance; to denote, to indicate; to express, to stand for
kaj pomeni to? what does that mean?
kaj pomeni ta beseda? what does this word mean?
ne vem, kaj to pomeni I don't know what this means
to ne pomeni nič it is of no consequence
to ne pomeni nič dobrega this augurs no good
kaj pomeni ta simbol? what is the meaning of that symbol?
to ne pomeni mnogo there is not much in that
kaj pomeni to vaše vedenje? what do you mean by such behaviour?
jaz malo pomenim svojim otrokom I matter little to my children - poméniti significar; querer decir ; (biti važen) importar ; (označevati) denotar, representar
kaj naj to pomeni? ¿qué quiere decir esto?, fam ¿con qué se come eso?
to nič ne pomeni eso no significa nada; no tiene importancia
to nekaj pomeni (fig) fam aquí hay gato encerrado
ona mi pomeni vse ella lo es todo para mí - pométati barrer
pometajte pred svojim pragom! ¡no se meta usted donde no le llaman! - pomíslek scruple; doubt; hesitation
brez pomíslekov without hesitation
imeti pomísleke to scruple, to have (ali to entertain) scruples, to demur; to hesitate
imeti pomísleke gledé to have scruples about
ona ima verske pomísleke she has religious scruples
glede tega nimam nobenih pomíslekov I have no scruples about it - pomíslek duda f ; escrúpulo m ; vacilación f
brez pomislekov sin vacilación
so pomisleki hay dudas
ne imeti pomislekov no vacilar en, no ver inconveniente en, no tener escrúpulos en
zbuditi pomisleke despertar sospechos - pomlád primavera f
začetek pomladi comienzo m de la primavera
štela je 20 pomladi (fig) era una muchacha de veinte abriles
ena lastovka še ne prinese pomladi una golondrina no hace verano