Franja

snovn|i (-a, -o) Stoff- (ime die Stoffbezeichnung, der Stoffname)
snovna konstanta fizika die Materialkonstante

soltera ženski spol samska, neporočena ženska

apellido de soltera dekliško ime (poročene žene)

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

Sōpater -trī, m (Σώπατηρ), Sópater, grško ime: Ci.

Sōsia -ae, m (Σωσίας) Sózias, grško suženjsko ime: Pl., Ter., Ci., Corn. — Soobl. Sōsiās -ae, m: Aus.

Sōsippus -ī, m (Σώσιππος) Sozíp, grško lastno ime: Ci.

Sōsis -is, m (Σῶσις) Sózis, grško lastno ime, npr. L. Manlius Sōsis Catinēnsis Lucij Manlij Sozis Katinski: Ci. ep.

Sōsitheus -ei, m (Σωσίϑεος) Sozítej, grško lastno ime: Ci.

Sosius 3 Sózij(ev) (Sósij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. C. Sosius Gaj Sozij, Lepidov kvestor: Ci. ep.

2. neki vitez s Picenskega: Ci.

3. C. Sosius Gaj Sozij, ki se je l. 38 bojeval v Judeji ter osvojil Jeruzalem; l. 49 pretor, l. 32 konzul, Antonijev pristaš, vendar je pozneje sklenil spravo in prijateljstvo z Oktavijanom: Vell.

4. Sosia Galba Sozija Galba, Agripinina prijateljica, po smrti svojega soproga Gaja Silija izgnana, ker je sodelovala pri njegovih izsiljevalskih poslih: T.

5. C. Sosius Seneciō Gaj Sozij Senecio (Senekio), skupaj s Trajanom l. 107 po Kr. konzul, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

6. Sosiī -ōrum, m (bratje) Sóziji (Sósiji), knjigotržci v Rimu v Horacijevem času in založniki njegovih del: H. Od tod adj. Sosiānus 3 Sózijev (Sósijev), sozijánski (sosijánski): Apollo Plin. Sozijev (sozijanski) Apolon = od kvestorja Gaja Sozija iz Selevkije v Rim pripeljan lesen Apolonov kip.

souiller [suje] verbe transitif umazati (de z), omadeževati, onesnažiti

souiller ses vêtements umazati si obleko
souiller ses mains de sang umazati si roke s krvjo
souiller la réputation, la mémoire de quelqu'un omadeževati dobro ime, spomin kake osebe
ce malade souille son lit ta bolnik se ponesnaži v posteljo

Sp., kratica za rimsko ime (nomen) Spurius (gl. spurius).

spatalē -ēs, f (tuj. σπατάλη) razkošje, luksuz (luksus), naslada: spatale eviravit omnes venerivaga pueros Varr. ap. Non.; subst. Spatalē -ēs, f Spátala = Razkošnica, Naslada, ime nimfe: mammosa Mart., cingula Cymothoe, rarum Galatea monile et gravibus Spatale bacis diadema ferebat intextum Cl.

spēlunca -ae, f (izpos. iz gr. subst. σπῆλυγξ -υγγος s prvotnim pomenom „zračna odprtina, zračna jama“) votlina, duplina (duplja, duplo), špilja, jama: O., Pr., Val. Fl., Lact., Macr. idr., iam decimum annum in spelunca iacet Ci., spelunca Caci V., spelunca alta vastoque immanis hiatu V. — Kot nom. propr. Spēlunca -ae, f Spelúnka (Duplína), ime Tiberijevega podeželskega dvorcu pri Teracini: Plin., Suet., T.

sporcare

A) v. tr. (pres. spōrco) umazati (tudi pren.):
sporcare il vestito umazati obleko
sporcare il proprio nome umazati si ime

B) ➞ sporcarsi v. rifl. (pres. mi spōrco) umazati se (tudi pren.)

spread^*2 [spred]

1. prehodni glagol
širiti (o.s. se)
raztezati, raztegovati, razgrinjati, razprostreti; pogrniti (mizo); prekriti, pregrniti, preobleči; razvaljati (testo); (na)mazati (maslo) (on na)
raznašati, širiti, raztresti (govorice, novice); razviti (zastavo); razliti

2. neprehodni glagol
(raz)širiti se, razprostirati se, raztezati se, razgrinjati se, razliti se; dati se namazati (maslo, barva)

a spreading chestnut-tree košat kostanj
to spread o.s. sleng delati se važnega, razkazovati se (v gostoljubnosti); biti dolgovezen; biti zaposlen z več dejavnostmi; zelo se truditi, napenjati se
to spread the cloth, to spread the table pogrniti mizo
the eagle spread his wings orel je razprostrl krila
to spread a flag, a sail razviti zastavo, jadro
the grass is spread with fallen apples trava je posuta z odpadlimi jabolki
to spread it thick (thin) sleng razkošno (siromašno, tanko) živeti
to spread manure raztresti gnoj
to spread the map (out) on the floor razgrniti zemljevid na tleh
his name spreads fear njegovo ime širi strah
the news spread with wonderful rapidity novica se je čudovito hitro razširila
the peacock spreads its tail pav napravi kolo (z repom)
the rumour spread from mouth to mouth govorica se je širila od ust do ust
this stain will spread ta madež se bo razmazal
the water spread over the floor voda se je razlila po tleh

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.

Staël [stal]

Madame de Staël ime francoske pisateljice

Stāiēnus -ī, m Stajén, rimski priimek; znan je C. Staienus Gaj Stajen, zloglasen Rimljan, ki si je samovoljno nadel ime C. Aelius Paetus Staienus Gaj Elij (Ajlij) Pet (Pajt) Stajen in se tako vrinil v rod Elijev (Ajlijev). Kot kvestor je l. 77 v vojski zanetil vstajo, l. 74 se je kot sodnik v neki pravdi pustil podkupiti Opijaniku, za kar je bil obtožen in obsojen: Ci.; pl. Staiēnī ljudje, kakršen je (bil) Stajén, ljudje Stajénove baže (vrste, sorte): Ci.

stain² [stéin] prehodni glagol
umazati, zamazati, omadeževati; pobarvati (kaj) (na zidu, na steklu, papirju); tiskati pisane vzorce (na blagu, tapetah)
figurativno omadeževati
neprehodni glagol
(za)mazati se, popackati se, delati ali dobiti madeže
figurativno omadeževati se

stained glass barvno steklo
his hands are stained with blood njegove roke so omadeževane s krvjo
stained with vice poln pregreh, grešen, sprijen
to stain one's name omadeževati svoje ime
white cloth stains easily bel prt se hitro zamaže