Franja

conversation [-vɛrsasjɔ̃] féminin razgovor, pogovor; družabni pomenek; konverzacija

conversations secrètes, diplomatiques tajni, diplomatski pogovori
conversation internationale (téléphonie, télégraphie, télévision) mednarodni telefonski pogovor
conversation locale, urbaine krajeven (telefonski) pogovor
durée féminin de conversation trajanje (telefonskega) pogovora
avoir de la conversation (familier) imeti vedno kaj povedati; neprisiljeno, lahkotno govoriti
changer de conversation spremeniti, menjati témo pogovora, govoriti o čem drugem
entrer en conversation avec quelqu'un stopiti s kom v pogovor
il a fait les frais de la conversation samo o njem so govorili
lier conversation avec quelqu'un navezati pogovor s kom
la conversation commence à languir pogovor začne zastajati
la conversation tourne, roule sur pogovor se suče o

cook¹ [kuk]

1. neprehodni glagol
kuhati, pripravljati jedila, peči, cvreti, pražiti
figurativno (po)pačiti, ponarediti; izumiti, izmisliti, skuhati

2. neprehodni glagol
kuhati, peči, cvreti se

to cook s.o.'s goose uničiti koga; pokvariti komu načrte, obračunati s kom
to cook up pogreti; figurativno izmisliti si; sleng ponarediti
to cook with gas (ali electricity, radar) imeti uspeh
pogovorno to cook accounts ponarediti obračun
to cook one's own cook uničiti samega sebe

copat|a ženski spol (-e …) der Hausschuh, der Pantoffel
figurativno biti pod copato unter dem Pantoffel stehen
figurativno imeti pod copato unter der Fuchtel haben

copáta slipper; (odprta) mule

biti v copátah to be in slippers
biti pod ženino copáto figurativno to be henpecked
on je pod (ženino) copáto figurativno he is henpecked, he is tied to his wife's apron-strings, he is under his wife's thumb
imeti moža pod copáto to henpeck one's husband, to wear the trousers (ZDA pants)

cōpia -ae, f (iz coopia: cum in ops, prim. inopia)

1. obilica, obilnost, obilje, obilna zaloga, vse polno česa; v sg. s partitivnim gen.: Dig., agri frugum, pecuniae, vectigalium, rerum omnium Ci., ferramentorum, frumenti, pabuli, eius rei (sc. pabuli) C., lactis pressi V. zaloga sira, lymphae H., rei frumentariae T., aliarum rerum copiā abundare Cu. obilovati z drugimi rečmi; abs.: locum domicilio ex magna copia (sc. locorum) deligere C., copia mala H. prenapolnjenost (želodca); redk. s subjektnim gen.: omnis c. narium H. obilica vsega, kar prija nosu (= vse dišeče rastline in cvetke); occ. obilica = preobilica (preobilnost), bogastvo, premoženje: postremo copia cum egestate confligit Ci., avaritia semper infinita, insatiabilis est, neque copiā neque inopiā minuitur S., bonam copiam eiurare Ci. ep. (jur. o človeku, ki prisega [je prisegel], da ni zmožen plačevanja), s prisego dokopati se do pravice revežev, quae cuique est copia V. kolikor vsak premore; pogosto pro copia po meri premoženja, po moči, po premoženju: Ca., Pl., pro rei copia S., pro temporis huius copia L. kolikor je dopuščal ta čas, pro copia cuiusque Cu.

2. v pl. occ.
a) živila, živež, zaloge: Plin. iun., exercitum Cn. Domiti suis tectis et copiis sustentavit Ci. je imel pod streho in mu dajal hrano, domesticis copiis adornare convivium Ci., alere se eorum copiis C., Tusculanus ager opimus copiis L.
b) voj. vojne zaloge, živež za vojake, dovoz, „proviant“: copias Dyrrhachii comparare C., cum frumentum copiaeque aliae … suppeterent L., inops copiarum hostis Vell., copias in castra convehere T., peditem copiis onerare T.
c) denarna sredstva, denarna zaloga, denar, novci, bogastvo, imovitost, premoženje, blagostanje, blaginja: Philodamus copiis facile princeps Lampsacenorum Ci., senatores copiis rei familiaris locupletes et pecuniosi Ci., conferre suas copias in provinciam Ci. svoj denar v provinci naložiti, Sicilia florebat opibus et copiis Ci. je cvetela v moči in bogastvu, suppetunt cotidianis sumptibus copiae Ci., tu civem perditum Gallorum copiis instrues? Ci., copias Gallorum adamasse C., genere et copiis amplissimus C., rex genere, famā atque copiis potens S., c. domesticae L., moritur copiis familiaribus tam exiguis, ut funeri sumptus deesset L.
č) gradivo: exiguitas copiarum, id est, marmoris, materiae reliquarumque rerum, quae parantur Vitr.

3. pren.
a) (o bitjih) množica, množina, (obilno) število: c. meretricum Pl., ex amicorum atque hospitum copia (cognitorem) eligere Ci., virorum fortium atque innocentium tanta c. Ci., c. principum C., remigum gubernatorumque magna c. C., c. necessariorum S., latrones … , quorum in ea religione magna c. erat S., sociorum atque civium c. S., c. procorum O., honestorum Suet.; v stiku abs.: est tibi ex iis, qui adsunt, bella copia Ci. imaš jih (namreč pametnih ljudi) lepo število; occ. poseb. voj. (redk.) v sg. tolpa, četa, krdelo, moštvo: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., c. sociûm Acc. fr., omnis armatorum c. Ci. ep., eā copiā, quam secum eduxit, se hanc civitatem oppressurum arbitratur Ci., pedites … , quos ex omni copia singuli singulos … delegerant C., augebatur illis copia C. moštvo se jim je pomnožilo, dobivali so okrepitev (pomoč), nequaquam pari latronum manu et copia C., ex copia militum S., Catilina ex omni copia … duas legiones instituit S., quae sit me circum copia, lustro V., c. Teucrûm V.; pogosto v pl. (vojaške) čete, (vojaška) krdela, vojna moč, vojska: magnas copias hostium fudit Ci., ab hoc rege adiuti sumus et equitatu et pedestribus copiis Ci., urbem vi copiisque capere Ci. v naskoku z vojaškimi četami zavzeti, cum tantis copiis N. s tako številnimi četami, abundare omni genere copiarum, deducere suas copias in campum Marathona N., terrestres urbiumque copiae C. čete na kopnem in v posadkah, parvae c. Hirt., c. navales N., L., maritimae Cu., copias magnas cogere C., copias armare, parare S.; pren.: copias eloquentiae ponere in medio Q.
b) (o abstr. pojmih) množica, obilica, obilje: in magna copia rerum (snovi) S., c. argumentorum Lucr., abundare debet orator exemplorum copiā Q., c. legum, responsorum Q., litterarum Val. Max. obilje znanja, obilno znanje; poseb. kot lastnost pisateljev, govornikov in govora: rerum copia verborum copiam gignit Ci. obilica snovi (misli) poraja obilico besed, copiam sententiarum atque verborum perspexistis Ci., copia verborum sic paratur Q., c. dicendi ali orationis Ci., Q. ali sermonis ali scribendi Ci. obilje (bogastvo) v govoru, v pisavi, larga … semper tibi copia fandi V. vedno ti obilno teče gladka beseda, c. inveniendi ali inventionis Q.; occ. α) obilje (obilnost) v govoru, zgovornost: (Periclis) ubertas et copia Ci., materies digna facultate et copiā tuā Ci. ep., c. Platonis, Senecae Q. β) obilnost znanja, obilno znanje, mnogovednost: Aristoteles, vir summo ingenio, scientiā (vednosti), copiā Ci., nec ipse Aristoteles admirabili quadam scientia et copia ceterorum studia restinxit Ci., huius virtutem in scribendo et copiam repetere Ci.
c) met. možnost, prilika, priložnost, dopustitev, pripustitev, moč, vpliv: aliam copiam quaerere Ter. drugo priožnost (za ljubezen) iskati. V zvezi α) z esse: at populo Romano numquam ea copia fuit S. ni imel nikdar te sreče; z objektnim gen.: alicui copia est somni L. more spati kdo, Pharnabazi copiam fore Cu. da bo možno s Farnabazom govoriti; z gen. gerundii ali gerundivi: ab Hispanis materiam emundi aut mutandi copia non est S. ni mogoče kupiti ali … , est alicui copia dimicandi cum hoste L., quia tui videndi copia est Pl., copia placandi sit modo parva tui O., Adherbalis appellandi copia non fuit S.; z inf.: quibus in otio … vivere copia fuit S.; z ut: apud patrem tua amica tecum sine metu ut sit copiast Ter. β) s facere: facere alicui alicuius conveniundi copiam Pl. omogočiti komu sestanek s kom, novarum (sc. fabularum) qui spectandi faciunt copiam Ter., facere alicui copiam alicuius (puellae) Ter. nakloniti komu deklico, facere alicui consilii sui copiam Ci. nasveta iščočemu biti dostopen , facere alicui copiam frumenti C. koga z žitom preskrbeti, pugnandi copiam facere S. spustiti se v bitko, facere alicui copiam scientiae suae Plin. iun.; v pass.: si eadem illi copia fieret S., ab hoste copia pugnandi fit S., copia pugnae fit (sc. ab hoste) L.; s qui in cj.: non redderes … nec qui deterior esset faceres copiam Pl.; tako tudi efficere alicui copiam z ut: huic amanti ac Philocomasio hanc ecficiamus copiam, ut hic eam abducat Pl. γ) z dare: date copiam crescendi Ter., postquam … data copia fandi V. je bilo dovoljeno govoriti, copia pugnae datur V. priložnost … se (po)nudi, modo copia detur O. ko bi se le priložnost ponudila = ko bi ga le dobil v pest, senatūs copiam dare T. pred senat pustiti; z inf.: nec te … adfari … miserae data copia matri V. in ni se omogočilo … materi, da bi te nagovorila, simul ac fessis dederit fors copiam Achivis urbis … solvere vincla Cat. δ) s habere: quoniam Iugurthae copiam haberet S. ker ima priložnost prijeti Jugurto, ker ima moč do Jugurte, habere tum magnam copiam societatis amicitiaeque coniugendae S. velik vpliv imeti na … Redk. ex copia, pro rei copia, ex copia rerum S. po možnosti, po okoliščinah, okoliščinam primerno.

4. pooseb. Cōpia -ae, f Kopija, Obilica, boginja obilnosti kakor Abundantia: Pl., aurea fruges Italiae pleno defundit Copia cornu H., apparetque beata pleno Copia cornu H. (prim.: hic tibi copia [po drugih Copia] manabit ad plenum benigno ruris honorum opulenta cornu H.), divesque meo Bona Copia cornu est O.

coppella f

1. talilni lonček (za drage kovine):
oro di coppella čisto zlato; pren. velik poštenjak
prendere qcs. per oro di coppella pren. kaj imeti za čisto zlato

2. bot. cvetna čašica

copperplate [kɔ́pəpleit] samostalnik
bakrena plošča; bakrorez

to write like copperplate imeti lepo pisavo

coq [kɔk] masculin petelin; samec; petelin na strehi; (ladijski) kuhar

coq de bruyère divji petelin
coq de combat petelin za petelinji dvoboj
coq faisan fazan samec
coq gaulois galski petelin (francoski narodni simbol)
coq d'Inde puran
coq de marais leščarka
coq du village (figuré) edini moški v ženski družbi; od žensk občudovan moški
au chant du coq ob petelinjem petju
combat masculin de coq petelinji boj
maître-coq glavni kuhar
fier comme un coq ošaben ko pav
poids masculin coq (boksanje) petelinja kategorija boksarjev (52-53 kg)
rouge comme un coq rdeč ko kuhan rak
avoir des jambes de coq (figuré) imeti noge kot vrabec, suhe noge
être heureux comme un coq en pâte živeti v obilju, biti razvajen
faire des coqs ne nehati s pripovedovanjem, vedno kaj novega vedeti

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!

3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

5. (pl. -ni) roženina

6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog

8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

correa ženski spol jermen

correa motriz, correa sin fin gonilni jermen
besar la correa ponižati se pred
estirar la correa izkoriščati koga
hacer correa raztegniti se
tener (mucha) correa imeti debelo kožo, razumeti šalo
tener poca correa malo prenesti

correct¹ [kərékt] pridevnik (correctly prislov)
pravi, pravšen, pravilen; natančen; spodoben, vljuden

to be correct prav imeti
to be correct in saying pravilno povedati
the correct card program športnih dogodkov
it is the correct thing tako je prav

corrēdo m

1. oprema, oprava; orodje:
corredo da falegname mizarsko orodje

2. oprava; bala:
corredo da sposa nevestina bala

3. pren. opombe; ilustracije:
corredo di note opombe

4. pren. (possesso di qualità, di nozioni) instrumentarij; znanja; kvalitete:
possedere un buon corredo di cognizioni imeti veliko znanja, biti dobro podkovan

correncia ženski spol zadrega, stiska

estar de correncia imeti drisko

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

correspondance [-rɛspɔ̃dɑ̃s] féminin dopisovanje, korespondenca, dopis, dopisništvo; prometna zveza (pri vlakih ipd.); prevozno sredstvo, ki skrbi za zvezo; prestopna vozovnica; soglasje, harmonija

correspondance commerciale trgovska korespondenca
correspondances étrangère s tuja dopisništva
correspondance ferroviaire železniška zveza
cours masculin par correspondance dopisni tečaj
manuel masculin de correspondance pismovnik
attendre la correspondance čakati na zvezo
faire correspondance avec imeti zvezo z
faire la correspondance opravljati korespondenco
cahier, carnet masculin de correspondance dijaška knjižica (z ocenami, učiteljevimi opazkami, ki jih morajo podpisati starši)

correspondant, e [-dɑ̃, t] adjectif ustrezen, primeren; dopisujoč; masculin, féminin dopisnik, -ica, dopisovalec, poslovni partner; dopisni član (akademije); oseba, prijatelj družine, ki se briga za otroka učenca v internatu

angle masculin correspondant protikot
correspondant économique, particulier, de guerre, permanent gospodarski, posebni, vojni, stalni dopisnik
correspondant de journal, de presse časopisni dopisnik
n'avoir pas de correspondant ne imeti nič ustreznega, primernega

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)