Franja

hebra ženski spol nit, sukanec, vlakno

hebra común vrsta španskega tobaka (zavojček)
arroz hebra vrsta španskih cigaret
buscarle a uno la hebra (Am) koga k prepiru dražiti
estar (ser) de buena hebra biti čvrst in krepak
estar en punto de hebra skuhati se, kuhan biti
pegar la hebra zopet navezati pogovor, kramljati

hēdysma -atis, n (gr. ἥδυσμα) neka blagodišeča primes k mazilom, dišava, balzam: Plin.

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

hell [hel] samostalnik
pekel; igralnica, beznica
ameriško, sleng krok(anje)

hell! hudiča!
hell's bells! presneto!
a hell of a vražji, hudičev
to be in a hell of a temper biti hudičevo besen
oh hell! prekleto!
hell broken loose peklenski ropot, nered
pogovorno to catch (ali get) hell dobiti po betici
a hell on earth pekel na zemlji
as much chance (ali hope) as a snow-flake in hell niti trohice upanja
a gambling hell igralnica
to give s.o. hell preganjati koga
go to hell! pojdi k vragu!
to go (ride) hell for leather teči (jahati) kakor za stavo
gone to hell uničen, propadel
to hope (ali wish) to hell vroče želeti
like hell vroče, zelo, hudičevo
to move hell truditi se na vso moč
a hell of a noise peklenski trušč
there is hell to pay pa imamo hudiča
to play hell with uničiti
to raise hell (ali hell' delight) napraviti veliko zmešnjavo
what (ali why) the hell kaj za vraga, kako za vraga
ameriško hell on wheels razuzdano pijančevanje

hēmithea -ae, f (fem. k hēmitheus) polboginja: Serv.

Henker, der, (-s, -) rabelj; zum Henker!, hol's der Henker! k vragu!; weiß der Henker! vrag vedi!; beim Henker za vraga; sich den Henker um etwas scheren: niti najmanj

Hērāclītus -ī, m (Ἡράκλειτος) Heraklít

1. sloviti grški filozof iz Efeza okrog l. 500, pripadnik jonske filozofske šole s priimkom Σκοτεινός Temni: Ci., Lucr., Ap.

2. Heraclitus Tyrius Heraklit iz Tira, grški akademski filozof: Ci.

3. član odposlanstva, ki ga je makedonski kralj Filip poslal k Hanibalu: L.

4. Agatoklov sin: Iust.

heran sem, semkaj; zu mir heran sem k meni; nur heran! kar sem!

herba -ae, f

1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.

2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.

Hērō -ūs, acc. Hērō in (redko) Hērōn, f (Ἡρώ) Hêro, gen. Hêro,

1. lepa Afroditina svečenica v traškem Sestu, ljubica Leandra iz Abida, ki je vsako noč plaval k njej čez Helespont, dokler ni utonil; nato je Hero s stolpa, v katerem ga je vsakokrat čakala, skočila v morje: O., Serv. (z obl. ērō). Od tod adj. Hērōus 3 Herin: turres Lucan.

2. Danaida: Hyg.

herself [hə:sélf] zaimek
ona sama; se

(all) by herself čisto sama, brez pomoči
she is not quite herself ni čisto zdrava, ni čisto pri sebi
she has come to herself; ali she is herself again prišla je k sebi, počuti se kot navadno

Herz, das, (-ens, -en) srce; figurativ srce, duša, (Zentrum) osrčje; beim Salat: srček; bei Karten: srce; das Herz brechen zlomiti srce; im Herzen v srcu, (im Zentrum) v osrčju; aufs Herz na srce; leichten/schweren Herzens z lahkim/težkim srcem; ein reines Herz čisto srce; sein Herz ausschütten potožiti se; seinem Herzen Luft machen dati si duška; sich ein Herz fassen okorajžiti se; am Herzen na srcu; am Herzen liegen biti pri srcu; am Herzen operieren operirati na srcu/srce; ans Herz greifen iti do srca; ans Herz legen položiti na srce; ans Herz gewachsen sein biti pri srcu; auf Herz und Nieren prüfen temeljito preizkusiti; etwas auf dem Herzen haben ležati na srcu (X mu leži na srcu); im tiefsten Herzen globoko v srcu; nach meinem Herzen meni po duši; nicht übers Herz bringen ne imeti srca, da bi; von Herzen od srca, srčno; vom Herz haben stresti si z duše; von Herzen kommen priti od srca; zu Herzen gehen iti do srca; sich zu Herzen nehmen gnati si k srcu; ein Herz und eine Seele sein biti ena duša v dveh telesih; das Herz auf dem rechten Fleck srce na pravem mestu; das Herz in der Hand srce na dlani; ihm fiel das Herz in die Hosen srce mu je padlo v hlače; Hängendes Herz Pflanzenkunde srčki

himself [himsélf] zaimek
on sam; sebe, se

(all) by himself čisto sam, brez pomoči
he is beside himself je čisto iz sebe
he is not quite himself ni čisto pri sebi
he came to himself; ali he is quite himself again prišel je k sebi

hinausgehen^* iti ven; hinausgehen über figurativ presegati, ne biti omejen na; hinausgehen auf gledati na, figurativ stremeti k

hindrängen: sich hindrängen zu riniti se (k); figurativ vleči

hinkauern: sich hinkauern počepniti, stisniti se k tlom

hinojo moški spol sladki janež, koprc

¡vete al hinojo! pojdi k vragu!

hinüberbeugen: sich hinüberbeugen skloniti/sklanjati se (über preko, zu k)

Hinwendung, die, obrat; zu preobrat k, usmeritev k