Franja

Zadetki iskanja

  • sniff2 [snif] neprehodni glagol
    povleči zrak, vdihavati skozi nosnice, smrkati; vohati, vohljati; povohati, poduhati (at kaj)
    figurativno prezirljivo vihati nos (at nad čem)
    namrdniti se (at ob čem)
    prehodni glagol
    smrkniti (često in, up)
    kaj; vohati (tudi figurativno)
    (p)ovohati, izvohati

    to sniff about vohljati, vohuniti
    to sniff in vdihniti zrak (vonj, duh)
    to sniff up vdihniti skozi nos (kak vonj, duh)
  • snook2 [snu:k]

    1. samostalnik
    britanska angleščina, sleng dolg nos

    to cock (to cut) a snook (snooks) at s.o. komu osle pokazati

    2. medmet
    eh! (vzklik preziranja)
  • snoot [snu:t] samostalnik
    ameriško, pogovorno "rilec, nos"; grimasa, spaka

    to make a snoot at s.o. napraviti grimaso komu, pačiti se komu
  • snuff2 [snʌf]

    1. samostalnik
    vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
    figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
    figurativno majhna količina, ščepec

    a pinch of snuff ščepec njuhanca
    to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
    to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
    to take snuff njuhati, nosljati tobak

    2. neprehodni glagol
    vohati, obvohavati (at kaj)
    figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
    njuhati, nosljati tobak; smrkati
    prehodni glagol
    smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
    figurativno vohati, slutiti (kaj)

    to snuff it spoznati (spregledati) prevaro
  • so [sóu]

    I. prislov
    tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

    1.

    so so tako tako, ne dobro ne slabo
    so and so tako ali tako
    so as na isti način kot; tako da (posledica)
    so ... as toliko ... kolikor
    never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
    so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
    so far doslej
    so far so good doslej (vse) dobro
    so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
    so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
    so far as I know kolikor (jaz) vem
    so far forth do te stopnje, arhaično doslej
    so far from nasprotno od, namesto da
    so fashion ameriško na ta način, tako
    so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
    so long! pogovorno na svidenje!
    so many tako mnogi, toliki
    so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
    so much toliko, v tolikšni meri
    so much bread toliko kruha
    so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
    so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
    so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
    so then torej tako je to; zaradi tega
    so to speak tako rekoč

    2.

    and so on, and so forth in tako dalje
    even so celó tako, celó v tem primeru
    ever so neskončno
    he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
    it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
    every so often tu pa tam
    if so če je (to) tako, v takem primeru
    in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
    in so many words dobesedno, prav s temi besedami
    Mr. So-and-so g. X.Y.
    not so very bad ne ravno slabo
    or so približno (toliko)
    10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
    quite so takó je, popolnoma točno
    why so? zakaj tako? zakaj to?

    3.

    I hope so upam, da
    I told so rekel sem tako (to)
    Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
    I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
    Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

    4.

    I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
    he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
    I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
    it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
    they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
    it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
    is that so? je to tako? je res? tako? res?
    you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
    he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
    I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
    that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
    he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
    as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
    and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
    you don't say so! (saj to) ni mogoče!
    all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
    I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
    I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

    II. veznik
    pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

    so, that's what it is! takó je torej to!
    so that tako da
    he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

    III. medmet
    tako! narejeno! opravljeno!
  • sock2 [sɔk]

    1. samostalnik
    sleng zadetek, udarec (s pestjo)

    to get socks dobiti udarce, batine
    to give s.o. socks nabiti, natepsti koga, znesti se nad kom

    2. prehodni glagol
    sleng biti, pretepati, tepsti, udariti; zalučati, zagnati (kaj) (at na)
    zadeti, pogoditi (koga) (s kamnom ipd.)

    3. prislov
    direktno; naravnost, natančno, z enim udarcem

    he hit me sock in the eye udaril me je naravnost (prav) na oko
  • sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

    1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

    2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
    a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
    b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

    3. meton.
    a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
    b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
    c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

    4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.
  • sōlor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *sēlē-: *səlē-: *si-s(ə)le odobriti (odobravati), razveseliti (razveseljevati); gl. salvus in prim. gr. ἵλημι (iz *σί-σλημι), homersko ἵλα[Ƒ]ος [iz *si-slēu̯os, *si-sla-u̯as] = dor. (lakonsko) ἴληƑος = at. ἵλεως = ajol. (lezboško) ἵλλαος milostljiv, got. sēls dober)

    1. (po)tolažiti = (o)krepiti, (o)krepčati, osvežiti (osveževati): fessos opibus solatur amicis V., me silva tenui solabitur ervo H.; occ. odškodovati, povrniti škodo, dati (plačati) odškodnino: Caesar quamvis posthabitam (sc. virginem) decies sestertii dote solatus est T.

    2. metaf.
    a) (po)tolažiti: diffidentem verbis solatur suis Pl., qui spem soletur suam Pl., spes me solatur O., solantia verba O. tolažilne besede, lenire dolentem solando cupit V., quas bonus Aeneas dictis solatur amicis V., at tu … solare inopem V., inopem solatur et aegrum H., quem tu … qua solatus es allocutione? Cat., solari se Q., Pasiphaën nivei solatur amore iuvenci V. poje, kako je Pazifa(j)o tolažila ljubezen …
    b) tolažiti, potolažiti, utolažiti = (o)lajšati, (u)tešiti, potešiti, umiriti (umirjati), (u)blažiti: famem in silvis solabere quercu V., cantu solari laborem V., cavā solans aegrum testudine amorem V., maestum Musā solatur amorem V., telā curas solabar V., metum solatur Iuli V., lacrimas solari O. tolažiti, aestum fluviis H., desiderium fratris Plin. iun., residua senectutis aliā uxore Ps.-Q. (Decl.), quamvis repulsam propinqua spes soletur T., cladem quadragies sestertio solatus est princeps T. z darilom (plačilom) štirih milijonov, singulorum fatigatio, quamlibet se rudi modulatione solatur Q.; pesn.: hac equidem occasum Troiae … solabar V. s tem sem se tolažila ob padcu Troje, to me je umirjalo po padcu Troje.
  • sólza tear

    v sólzah in tears
    grenka sólza bitter tear
    sólze kesanja tears pl of remorse
    sólze veselja tears of joy
    krokodilove sólze crocodile tears pl
    do sólz ganjen moved to tears
    do sólz until the tears run
    grenke sólze salt tears pl
    biti ves v sólzah to be in tears
    hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
    biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
    to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
    sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
    jokati sólze veselja to weep tears of joy
    planiti v sólze to burst into tears
    pretakati sólze to shed tears
    potočiti sólzo to shed a tear
    točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
    točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
    topiti se v sólzah to melt into tears
    do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
    sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
    smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
    ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
    sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
    sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes
  • some [sʌm]

    1. pridevnik
    neki, nekak, nekateri, en; katerikoli, kakršenkoli
    sleng velik, silen, pomemben, odličen; (pred samostalnikom v množini) nekaj, neko število, nekoliko, malo (od njih), kakih, okrog, približno

    at some time or other enkrat pač, kadarkoli, prej ali slej
    for some time nekaj časa
    in some way or other na ta ali na oni način, tako ali tako
    to some extent do neke mere, nekako
    some day nekega dne
    some few maloštevilni, majhno število
    some girl! čedno dekle!
    some people nekateri (ljudje), nekaj ljudi
    some time enkrat
    some time ago nekaj časa (je) (od) tegá
    a village of some 50 houses vas kakih 50 hiš
    it is some five years since we saw each other kakih pet let je, kar sva se (zadnjič) videla
    shall I give you some more tea? naj vam dam še malo čaja?
    have some jam with your bread vzemite si (nekaj) džema s kruhom!
    I call that some poem! to (pa) je pesem!
    that's some hat! to (pa) je klobuk (in pol)! to je kolosalen klobuk!
    I left it in some corner pustil sem ga (to) v kakem kotu
    as you say, it did cost some money kot pravite, je to (res) stalo nekaj (= precéj) denarja
    I must do it some day ta ali oni dan (enkrat) moram to napraviti
    that will take you some time to vam bo vzelo nekaj časa

    2. zaimek
    katerikoli, neki, nekateri
    ameriško, sleng precéj, kar veliko, kar mnogo, še več

    some ... some eni ... drugi
    some of it nekaj tega
    some of them nekateri od njih
    some of these days te dni, v kratkem, kmalu
    some accepted, some refused nekateri so sprejeli, drugi odklonili
    if you have no money, I will give you some če nimaš denarja, ti ga jaz nekaj dam
    may I have some of this cake? lahko dobim nekaj tega kolača?
    he looked some tipsy bil je videti precéj vinjen
    he ran a mile and then some tekel je eno miljo in nato še naprej

    3. prislov
    nekaj; precéj, zelo

    that's going some! to mi je všeč! to je sijajno!
    he seems annoyed some videti je nekaj nejevoljen (jezen)
  • soon [su:n] prislov
    kmalu, v kratkem; (zelo) hitro; zgodaj; rad

    soon afterward malo potem; malo pozneje
    as soon as brž ko, čim, kakor hitro; prav tako rad ... kot
    as soon as 6 a.m. že ob šestih zjutraj
    I would as soon walk as ride prav tako rad bi šel peš, kot se peljal
    I would just as soon stay at home jaz bi prav tako rad ostal doma
    thank you, I'd just as soon stand hvala, bi kar (rad) stal
    what makes you come so soon? zakaj prihajate tako zgodaj?
  • soonest [sú:nist] prislov
    najprej; najhitreje; najrajši

    at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
    least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
    which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?
  • sore2 [so:]

    1. pridevnik (sorely prislov)
    ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
    boleč; občutljiv
    ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
    velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

    in sore distress v veliki stiski
    a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
    sore conscience nečista vest
    a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
    a sore throat vneto grlo, vnetje grla
    a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
    to be sore figurativno kuhati jezo
    he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
    she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
    to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
    to have a sore arm imeti bolno roko
    to have a sore throat imeti bolečine v grlu
    he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
    to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
    I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

    2. prislov
    boleče, kruto, muke polno; zelo

    sore afflicted globoko užaloščen
  • soreness [sɔ́:nis] samostalnik
    občutljivost, ranljivost, bolnost
    figurativno razdražljivost, razdražljivo stanje, jeza, srd (at na)
  • sorrow1 [sɔ́rou] samostalnik
    skrb, bol, žalost (at ob, nad, for zaradi)
    kes; gorjé, bridkost, bolest, tarnanje, tožba

    much sorrow, many sorrows mnogo gorja (smole, nesreče, trpljenja, žalosti)
    to my sorrow na mojo žalost
    to be in sorrow žalostiti se, žalovati
    two in distress make sorrow less v dvoje se žalost laže prenaša
  • sorrow2 [sɔ́rou] neprehodni glagol
    imeti ali delati si skrbi (at, over, for zaradi)
    žalostiti se; tóžiti, tarnati, žalovati

    to sorrow after žalovati za, objokovati
  • sósed neighbour

    brez sósedov neighbourless
    najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
    sósedje pl neighbourhood
    prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
    moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
    moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
    delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way
  • sovráštvo hatred (do, proti of, against, towards); enmity; pesniško, literatura hate

    vreden sovráštva hateful
    biti v sovráštvu z to be at daggers drawn with
    čutiti sovráštvo do koga to hate someone
    poln sovráštva filled with hatred
    gojiti sovráštvo do koga to bear malice towards someone, to entertain hatred for someone
    netiti sovráštvo do koga to be fuel to someone's hatred
    živé v (medsebojnem) sovráštvu they live on bad terms, they are at daggers drawn
    nakopati si sovráštvo to incur someone's hatred, to draw upon oneself someone's hatred
    iz sovráštva do because of (ali out of) (one's) hatred for (ali of)
  • sovrážen hostile, inimical; enemy; (nasproten) adverse, opposed (to)

    biti si sovrážen to be at daggers drawn, to be in bitter conflict
    sovrážna propaganda hostile propaganda
  • sovražíti to hate (koga someone), to abhor, to detest, to dislike, to loathe

    sovražíti se to be at daggers drawn
    iz dna duše sovražíti to be a good hater
    celó svojci, njegova lastna družina ga sovraži he has incurred the hatred even of his own family
    smrtno koga sovražíti to have a deadly hatred for someone