Franja

malodušnež samostalnik
(malodušen človek) ▸ kishitű

man¹: man sieht/erzählt vidimo, človek vidi, vidi se/govorijo, govori se; man sagt govori se, pravijo; man sagt, [daß] dass baje; ironisch smo, so

mandón ukazovalen, gospodovalen

mandón m ukazovalen človek

maniático besen, blazen

maniático m blaznež, besnež; muhast človek, posebnež, čudak

Mann¹, der, (-/e/s, Männer) moški; mož (für den Ehemann: mein Mann: moj mož; 1000 Mann 1000 mož); junger Mann mladenič; alter Mann star mož, starec; der Mann im Mond mož na luni; der kleine Mann mali človek; der Mann von der Straße človek z ulice; der schwarze Mann črni mož; ein Mann Gottes duhovnik; der Mann des Tages junak dneva; ein Mann des Todes mrtev človek; ein Mann von Welt svetovljan; ein Mann von Wort mož beseda; ein gemachter Mann uspešen človek; Mann an Mann mož ob možu/ramo ob rami; Mann für Mann posamezno, eden za drugim; Mann gegen Mann mož proti možu; bis auf den letzten Mann do zadnjega moža; pro Mann po glavi; wie ein Mann kot en mož; an den Mann bringen spraviti v promet; mit Mann und Maus untergehen z vsem moštvom; selbst ist der Mann pomagaj si sam; seinen Mann stehen/stellen izkazati se, obnesti se; Manns genug sein biti dovolj pogumen/odločen; den toten Mann machen plavati mrtvaka; Alle Mann an Bord! Vsi na krov!

Mannus² -ī, m (ger. man, odkoder manisco človek) Mánus, po ger. bajki pračlovek, Tuistonov sin: T.

mano f (pl. -ni)

1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)

2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku

3. pest, peščica

4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu

5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

6. pisava

7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

8. pren. vrsta, zaporedje

9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva

marca ženski spol znamenje, znak; žig, pečat; marka; šport rekord

marca de agua, transparente vodni žig
marca de fábrica tovarniška znamka
marca registrada (prijavljena) varstvena znamka
hombre de marca pomemben človek
vino de marca izvrstno namizno vino
de marca mayor posebno velik
pícaro de marca lopov vseh lopovov

mareo moški spol morska bolezen; omedlevica, slabost; naveličanost, dolgočasje, nadloga, zoprnost, sitnost

el mareo del vino vinjenost
resistir el mareo biti utrjen proti morski bolezni
¡que mareo de hombre! je pa to nadležen človek! kakšen tečnež!

marge [marž] féminin rob (papirja, lista); figuré prostorski ali časovni presledek; commerce marža; kritje

en marge de na robu, zunaj
marge entre les prix de production et de vente škarje (med proizvodnimi in prodajnimi cenami)
marge de sécurité varnostna marža
homme masculin en marge od družbe od-maknjen človek
note en marge obrobna opazka
vous avez de la marge, ne vous pressez pas imate dovolj časa, ne hitite
il y a de la marge de ... â je razlika med ... in
écrire une remarque dans la marge zapisati opombo na rob
vivre en marge (de la société) živeti odmaknjen (od družbe, zunaj družbe)

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

Mars² moški spol (-a) astronomija der Mars
polet na Mars der Marsflug
sonda za raziskovanje Marsa die Marssonde
človek z Marsa der Marsmensch ( tudi figurativno )

massa

A) f

1. gmota, množica:
massa cerebrale anat. možganska gmota

2. množica, mnoštvo:
commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti

3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
masse popolari delovne množice
mezzi di comunicazione di massa množična občila:
in massa množično, masovno, vsi skupaj
assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev

4. fiz. masa

5. elektr. masa:
collegare a massa spojiti z maso

6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
massa orchestrale orkester, instrumenti
massa corale zbor, pevci

7. pravo masa:
massa ereditaria zapuščinska masa
massa dei creditori upniki
massa fallimentare stečajna masa

8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)

B) agg. invar.
uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
grammo massa fiz. grammasa

mean³ [mi:n] samostalnik
sredina; povprečje, povprečnost
(množina z glagolom v ednini) sredstvo, način
množina premoženje

a means of communication občilo
a means of transportation prometno sredstvo
means of production proizvodna sredstva
to be a means of bitt česa kriv, biti povod za kaj
by means of s pomočjo
by any means na kakršenkoli način
by all (manner of) means vsekakor, na vsak način, za vsako ceno
by no (manner of) means; ali not by any means nikakor, na noben način
by this means or other tako ali drugače
by fair (foul) means na pošten (nepošten) način
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
a means to an end sredstvo za dosego cilja
the golden (ali happy) mean zlata sredina
to live beyond one's means živeti preko svojih razmer
a man of means premožen človek
ways and means pota in načini
britanska angleščina means test preveritev premoženjskih razmer delavca, ki prejema socialno podporo

measure¹ [méžə] samostalnik
mera, merilo (tudi figurativno)
stopnja, obseg; del, delež; razmerje, meja
poetično metrum, pesniška mera
glasba takt, ritem
arhaično ples
kemija menzura, stopnja
geologija, množina sloji, ležišča
pravno ukrep

cubic measure prostorninska mera
lineal (ali long) measure dolžinska mera
square (ali superficial) measure ploskovna mera
measure of capacity votla mera
unit of measure merska enota
matematika greatest common measure (G.C.M.) največja skupna mera
beyond (ali out of all) measure prekomeren, čez mero
in a great measure v veliki meri
to have s.o.'s measure oceniti značaj koga
to take s.o.'s measure vzeti komu mero, umeriti; figurativno oceniti značaj koga
to have hard measures biti vtežkih okoliščinah
he is our measure takega človeka potrebujemo
man is the measure of all things človek je merilo za vse
(made) to measure po meri (narejen)
in some (ali in a certain) measure vneki meri
to set measures to omejiti
short (full) measure slaba (dobra) mera
for good measure povrh
to take measures podvzeti korake, ukreniti kaj
without measure neizmeren
the measure of my days trajanje mojega življenja
2 is a measure of 4 2 je deljenec od 4
arhaično to tread a measure plesati

medicine¹ [méd(i)sin] samostalnik
zdravilo; medicina, zdravstvo; čarovnija (pri Indijancih)

forensic medicine sodna medicina
to give s.o. some of his own medicine povrniti milo za drago
to take one's medicine vzeti zdravilo; figurativno sprejeti kazen, požreti hudo pilulo
ameriško, sleng he is bad medicine je nevaren človek

mehkužec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ puhatestű
2. izraža negativen odnos (občutljiv človek) ▸ puhány
Boks je šport, ki ni za mehkužce. ▸ A boksz nem puhányoknak való sport.
Mogoče menite, da je joga za mehkužce ali pa za tiste, ki se jim ne da zares vaditi. ▸ Talán úgy véli, a jóga a puhányoknak való, vagy azoknak, akik nem szeretnének igazán edzeni.

mehkúžec mollusque moški spol

(navadno mn) (človek mehkužnež) douillet moški spol, efféminé moški spol, familiarno femmelette ženski spol

ménjati (-am) | menjávati (-am)

A) perf., imperf.

1. (dati komu kaj za kaj drugega) scambiare, cambiare:
menjati večje stanovanje za manjše cambiare un appartamento grande con uno più piccolo
menjati funte za dolarje cambiare sterline in dollari

2. (dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste) cambiare, sostituire:
mehanik je menjal olje v avtomobilu il meccanico ha cambiato l'olio dell'auto

3.
menjati bivališče cambiare domicilio
menjati podjetje, službo cambiare il posto di lavoro

4. cambiare, mutare, trasformare; knjiž. cangiare:
človek z delom menja naravo in sebe col lavoro l'uomo muta la natura e se stesso
ladja je menjala smer la nave ha cambiato rotta
težko sem živel, pa ne bi menjal (z nikomer) vivevo stentatamente, ma non avrei cambiato con nessuno
posestvo je večkrat menjalo lastnika il podere ha cambiato spesso proprietario
menjati pogovor, temo cambiare il discorso
avt. menjati prestavo cambiare la marcia
fiziol. menjati, menjavati glas mutare la voce
prepričanje menjavati kakor srajce essere un voltagabbana, una banderuola
od jeze menjavati barve cambiare colore dalla rabbia
šah. menjati figure scambiare le figure

5. (izmenično kaj početi, počenjati) alternare, avvicendare
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikdar la volpe cambia il pelo ma non il vizio

B) ménjati se (-am se) | menjávati se (-am se) perf. imperf. refl.

1. succedersi, susseguirsi, avvicendarsi:
v življenju se menjata smeh in jok, up in obup nella vita si avvicendano riso e pianto, speranza e disperazione

2. variare, cambiare; voltarsi