Franja

življênje (-a) n

1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città

3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società

5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih

žlíca (-e) f

1. cucchiaio:
lesena, srebrna, nerjavna žlica cucchiaio di legno, d'argento, inossidabile

2. (količina, ki se zajame z žlico) cucchiaio, cucchiaiata:
dati zdravilo po žlicah somministrare la medicina a cucchiai

3. (obuvalna žlica) corno, calzatoio, calzascarpe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žlica mu je padla v med vive come un pascià
šteti komu žlice risparmiare nel cibo
nasititi koga s prazno žlico nutrire qcn. di promesse, di belle parole
zajemati z veliko žlico essere avido
roditi se s srebrno žlico v ustih nascere ricco
dajati komu z veliko žlico essere generoso nei confronti di qcn.
pojesti vso modrost z veliko žlico credersi un sapientone
če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil lo odia a morte

4. teh. (pri bagru) benna:
metal. livarska žlica siviera, secchione
grad. zidarska žlica cazzuola

žongliranje samostalnik
1. (o metanju predmetov) ▸ zsonglőrködésČe se ti ljubi, se žongliranja s tremi žogicami naučiš v dveh urah. ▸ Ha szeretnéd, két órán belül megtanulhatsz három labdával zsonglőrködni.
Sopomenke: žonglerstvo
Povezane iztočnice: žogica za žongliranje

2. (sočasno obvladovanje več zadev) ▸ zsonglőrködés
Novi zakon bo prav gotovo posledica žongliranja z različnimi interesi. ▸ Az új törvény minden bizonnyal a különböző érdekekkel való zsonglőrködés eredményeként születik meg.
Več pomnilnika pomeni zmožnost žongliranja z več aplikacijami hkrati. ▸ A nagyobb memória lehetővé teszi a több alkalmazással való egyidejű zsonglőrködést.
Sopomenke: žonglerstvo

3. lahko izraža neodobravanje (spretna uporaba ali izbira) ▸ zsonglőrködésTo ni neodgovorno žongliranje z besedami ali laž, pač pa resnica, ki temelji na časopisnih člankih in uradnih dokumentih sodišč. ▸ Ez nem csak felelőtlen szózsonglőrködés vagy hazugság, hanem ez az újságcikkeken és a bíróságok hivatalos dokumentumain alapuló igazság.
Na voljo je večja izbira, kar omogoča kar nekaj žongliranja s cenami. ▸ Nagyobb választék áll rendelkezésre, ami elég jól lehetővé teszi az árakkal való zsonglőrködést.
Ker je prvotno igralka, glasbeni karieri pa se tudi ne želi odpovedati, bo potrebnega še kar nekaj žongliranja s časom. ▸ Mivel elsősorban színésznő, de a zenei karrierjéről sem szeretne lemondani, így nem kevés zsonglőrködésre lesz szüksége az idővel.
Sopomenke: žonglerstvo

žreb samostalnik
1. (o izbiranju) ▸ sorsolásČlane, ki se imenujejo za tri leta, se določi z žrebom. ▸ A három évre kinevezendő tagokat sorsolással kell meghatározni.
Vrstni red objave odgovorov je bil določen z žrebom. ▸ A válaszok közzétételének sorrendjét sorsolással döntötték el.
V Hamburgu so opravili žreb skupin za žensko svetovno rokometno prvenstvo. ▸ Hamburgban kisorsolták a női kézilabda-világbajnokság csoportjait.

2. ponavadi v športnem kontekstu (o rezultatu izbire) ▸ sorsolásZ ugodnim žrebom lahko tudi mi pridemo na svetovno prvenstvo. ▸ Kedvező sorsolás mellett mi is kijuthatunk a világbajnokságra.Ker sva imeli razmeroma težak žreb, nisem pričakovala, da se bova sploh prebili do finala. ▸ Mivel viszonylag nehéz volt a sorsolásunk, nem vártam, hogy egyáltalán eljutunk a döntőig.Ampak lahko smo zadovoljni z žrebom in če bomo igrali dobro, lahko upamo na ugoden rezultat. ▸ Azonban elégedettek lehetünk a sorsolással, és ha jól játszunk, reménykedhetünk a kedvező eredményben.

žvižgalen pridevnik
(o žvižganju) ▸ füttyös, fütty
Na sodišču pa je še povedal, da tudi, če bo dobil odškodnino, bo vendarle za vedno ostal brez svoje žvižgalne moči. ▸ A bíróságon az is elmondta, hogy még ha kap is kártérítést, örökre elveszíti a füttytudását.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀντίληψις, εως, ἡ 1. (ἀντι-λαμβάνω) če kdo nekaj sprejme za kako stvar, zamena, pos. uvoz, uvažanje. 2. (ἀντιλαμβάνομαι) a) prijemanje, popad, napad, bolehanje, oslabelost (vsled bolezni); b) prisvajanje, terjatev δεκάτης; c) ugovor; d) pomoč, pomočnik NT; e) težava, ovira.

ἄρα, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

δέ [Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε nasproti; δὲ δή a, pa vendar; δ' οὖν vsekakor, εἰ δέ ako pa, razen če.

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

ἐᾱ́ν [Et. iz εἰ-αν, at. ἤν iz ἠ-αν, ion. ἄν iz αἰ-αν] s καί v krazi κἄν (stoji vedno s konj.) 1. v pogojnih stavkih: ako, če, kadar(koli). 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če. 3. v razstavnih (disjunktivnih) stavkih: ἐάν τε … ἐάν τε, sive – sive, bodisi – bodisi; ἐάν τε … καὶ μή bodisi da – ali da ne, ἐὰν καί če tudi, če prav, καὶ ἐάν tudi če, ἐὰν μή ako ne, razen, ἐάν περ če pa, če res, če že, če sploh. 4. za oziralnimi zaimki = ἄν, ὅπου ἐὰν ἀπέρχῃ kamorkoli boš odšel NT.

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.

εἴ-περ veznik 1. ako sploh, če že, če res; εἴπερ γε (z ind.) če zares, εἴπερ γε μή če res ne, εἴ περ γε καὶ ἄλλως ako drugače sploh. 2. ep. če tudi, tudi če, čeprav z ind. opt. in cj. 3. eliptično a) εἴπερ τις (καὶ ἄλλος) če sploh kdo = kakor nobeden drugi; b) z izpuščenim zadnjim stavkom; Il. 1. 580 dostavi: on to tudi more storiti.

εἴ-ποθεν ako (če) od nekod, ako od koder si bodi.

εἴ-τε – εἴ τε [Et. iz εἰ (če, ako) + τε iz qwe] bodisi (da) – bodisi (da); ali – ali (li).