Franja

Zadetki iskanja

  • agilen pridevnik
    1. (prizadeven; aktiven) ▸ agilis, kitartó, erőszakos, rámenős
    agilna igralka ▸ agilis színésznő
    agilen napadalec ▸ agilis támadó, rámenős támadó
    agilen športnik ▸ agilis sportoló, rámenős sportoló
    najbolj agilen ▸ legagilisabb
    bolj agilen ▸ agilisabb
    agilen v napadu ▸ agilisan támad, rámenősen támad
    Gostje so bili po prejetem zadetku nekoliko bolj agilni, dokončno pa so se prebudili v zadnji tretjini prvega polčasa. ▸ A kapott gól után a vendégcsapat játékosai valamelyest rámenősebben játszottak, de csak az első félidő utolsó harmadára lendültek újra formába.
    Moja starša sta agilna, sodelujeta ob dnevu odprtih vrat in nama obema z bratom pomagata. ▸ A szüleim igen agilisak, aktívan részt vesznek a nyílt napon, és a bátyámnak meg nekem is segítenek.
    Nervozen je in negotov, ni več tako mentalno agilen, kot je bil nekoč. ▸ Ideges és tétova, mentálisan már nem olyan kitartó, mint régen.
    Menim, da so tudi šole dostikrat premalo agilne pri preprečevanju nasilja. ▸ Véleményem szerint gyakran az iskolák sem lépnek fel elég határozottan az erőszak megelőzése érdekében.

    2. (o telesni lastnosti) ▸ agilis, mozgékony
    Čeprav veljajo mačke za agilne živali, se pogosto zgodi, da padejo z okenske police in se pri tem poškodujejo ali celo poginejo. ▸ Jóllehet a macskákat mozgékony állatoknak tartják, gyakran megesik, hogy lezuhannak az ablakpárkányról, és megsérülnek vagy akár el is pusztulnak.
    Pri tej vadbi je poudarek na gradnji funkcionalnega, atletskega, agilnega, hitrega in močnega telesa, uporabnega pri vsakodnevnih naporih. ▸ Ennél a gyakorlatnál a hangsúly a funkcionális, atletikus, mozgékony, gyors és erős test fejlesztésén van, hogy kibírja a mindennapi erőfeszítéseket.

    3. (o avtu) ▸ agilis, mozgékony, lendületes
    Avtomobil gre skozi zavoje zares odlično, je zelo agilen, stabilen in predvidljiv. ▸ Az autó valóban minden gond nélkül veszi be a kanyarokat, igen kitartó, stabil és kiszámítható.
    Volanski mehanizem je natančen, podvozje agilno, a hkrati z zadostno mero udobja. ▸ Pontos kormányszerkezet, teherbíró alváz, valamint megfelelő szintű kényelem jellemzi.

    4. ekonomija (o načinu vodenja) ▸ agilis, ambiciózus
    agilen menedžer ▸ agilis menedzser
    agilno vodenje ▸ agilis vezetés
    agilen pristop ▸ agilis hozzáállás
    Agilne organizacije se bodo lažje znašle v situacijah sprememb, hkrati pa bodo bolj pripravljene na rast. ▸ Az erős szervezetek könnyebben föltalálják magukat a változékony helyzetekben, és ugyanakkor a növekedésre is jobban fel lesznek készülve.
  • agilitās -ātis, f (agilis) gibčnost, okretnost, hitrost: navium L., rotarum Cu.; pren. o hitro vznemirljivi človeški naravi: esse hanc agilitatem... mollitiamque naturae (značaja) plerumque bonitatis Ci. ep.
  • agilna metoda stalna zveza
    ekonomija (o načrtovanju dela) ▸ agilis módszertan
    Od vodje IT-projektov pričakujejo vsaj pet let delovnih izkušenj z vodenjem projektov ter poznavanje agilnih metod razvoja IT-produktov. ▸ Az IT projektek vezetőjétől legalább öt éves projektvezetői tapasztalatot, valamint az IT-termékek célratörő fejlesztési módjainak ismeretét várják el.
  • agitō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. agere).

    I.

    1. često ali silno (za)gibati, zagnati, metati, poganjati, majati, tresti, stresati ipd.: eam (navem) in portu agitari iubet N. da naj se giba, zadržuje, niti corporibus et ea huc et illuc... agitare S., ag. corpus Q., Plin. iun., caput Col., pulmonem Iuv., digitos Plin. iun. na prste šteti, manibus habenas O. voditi voz, držati vajeti, deus agitat hastam O. vihti tirsovo palico, tenues agitantia fumos nubila Q. lahen dim dvigajoči, respuit ad se atque per aes agitat Lucr. (o magnetu); v pass.: quod ipsum agitatur aliunde Ci., atomi inter se agitantur Ci. iubebis agitari, quod decoxeris Col. pomešati; o majanju, stresanju vetrov: ag. capillos, aristas O., cupressos, ornos H., Zephyris agitata Tempe H., ventis agitatur pinus H., arena magnā vi agitata (vento) S. vzvalovan, rati humum aridam vento agitari S. da dviguje veter suho prst, dum volat, arserunt agitati fortius ignes (sc. amoris) Q. je z gibanjem močneje vzplamtel ogenj ljubezni; pren.: mens agitat molem V. duh sveta giblje vesolje.

    2.
    a) (živali) gnati, goniti, poditi, usmerjati, ravnati, jahati, jezditi: iumentorum gregem Varr., lanigeros greges hirtasque capellas V. na pašo goniti = rediti, equum V., agitantur quadrigae Varr., ag. quadrigas bigasque et equos desultorios Suet., spatium agitandi (sc. equos) N. terišče, dirkališče, sacros ag. iugales (dracones) O., biiugos leones Lucr.; sinekdoha: centum quadriiugos agitabo ad flumina currūs V. bom gnal, poženem; pren. naganjati, priganjati, spodbadati, vzpodbujati, razdražiti (razdraževati): est deus in nobis, agitante calescimus illo O., quem gloria Turni obliquā invidiā stimulisque agitabat amaris V., infidos agitans discordia fratres V., licentia populum agitandi, quoquo vellent T., agitatus cupidine regni Fl., agitare per studia ingenia Sen. ph. vežbati, agitari geometriā animos Q.; in furias (do besnosti) agitantur equae V., in exitium urbis agitata gens Fl.
    b) (zveri) goniti, poditi, loviti: feras Ci., V., aquila insectans alias aves et agitans Ci., cursu agitabis onagros V., in retia cervos ag. O., ag. chelydros V. (pre)poditi, lupus etiam Romae interdum agitatus L.; redko = ljudi poditi: ag. totā urbe (sc. hostes) V.; pren.: ag. saltus venatu Ps.-Q. ali Dictaeos saltus Sil. pregoniti, preloviti; preganjati, vznemirjati, mučiti, trapiti: Cu., dii deaeque te agitant irati Pl., quae res te agitat? Pl. kakšna mora te tlači? atra bilis agitat hominem Pl., ag. rem publ. S., primo commotus metu divorsus agitabatur S., ag. Troianos terris et undis V., agitata numina Troiae V., delectu acerbo ag. iuventutem L., ne te semper inops agitet vexetque cupido H., ut eos agitent insectenturque furiae Ci., amens agitantibus furiis sororis ac viri L., scaenis agitatus Orestes V. na odru od Furij preganjani, scelerum furiis agitatus V., suum quemque scelus agitat Ci., quae deinde agitet fortuna V. ga preganja, gentes ag. quietas V. (da bi jih prenaglil k sklepu zaveze), quos agitabat timor T.; agitata aequitas Ci.; često: animum agitare S., L. vznemirjati se; (z besedami) prerešeta(va)ti, zasramovati, šibati, zasmehovati, rogati se komu: agitat rem militarem, insectatur totam legationem Ci., facete agitavit in tribunatu Gracchum Ci., vesanum poetam agitant pueri H., ag. alicuius saevis fastidia verbis H.
    c) roparsko odganjati: hominum praedas et pecorum Amm.
    č) (vodovje) vzburiti (vzburjati), (vz)burkati: mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., freta ponti agitare V., defluit saxis agitatus humor H., austro agitata Charybdis O., agitata fluctibus Helle Pr.; pren. vzburkati, razburiti (razburjati), (z)begati: plebs agitata tribuniciis procellis L., rebus agitatis Ci. v burnem času.

    II.

    1. (dela, dejanja) opravljati, izvrševati: custodiam, vigilias Pl. na straži biti, stražiti, praesidium S., T. straža biti, stražiti, imperium S. oblast izvrševati, imeti, inter pastores regnum Iust. kralja igrati, mutas artes V., honorem T. častno službo opravljati, latrocinia T., diurna nocturnaque munia in armis agitabantur T., omnia, quae per hoc triennium agitata sunt Ci. kar se je godilo, mens rationibus agitandis exquirendisque alebatur Ci. z razpravljanjem in pregledovanjem računov, in dies plura ag. S. vsak dan si več dela dajati, praecepta patris S. naročila izpolnjevati, iustitiam Plin. iun. izvrševati, odium T. stresati, pacem an bellum S. mirovati ali vojevati se, moras S. obotavljati se, odlašati, consilia ad movenda bella L. ukrepati glede..., secreta consilia L. tajne naklepe snovati, concilium L. skupščino imeti, zborovati, imaginem belli navalis Fl. na morju (pomorsko) vojaško vajo imeti; sat agitare z gen. dosti dela (opravkov, opraviti) imeti s čim: nunc agitas sat tute tuarum rerum Pl.; abs. postopati, vesti se: in potestatibus eo modo agitabat, ut... S., ferocius ag. S., varius agitat S., paucorum arbitrio... agitabatur S.; v pass. izvrševati se, često = biti: pax agitatur, indutiae agitabantur S., laetitia, maeror, luctus atque gaudia agitabantur S., agitabantur pro ingenio ducis callidiora consilia L., dissensio multos annos agitata Ci.

    2.
    a) (slavnosti, praznike) obhajati, praznovati, (sveta opravila, pojedine) opravljati, (šale) uganjati: ag. Dionysia Ter., hunc diem suavem meum natalem Pl., cuius nomine apud Siculos dies festi agitantur Ci., agitare convivium Pl., Ter., Fr., convivia O., Suet., sacra Cat., iocos O., Pers., choros V. rajati, gaudium atque laetitiam S. svojo (notranjo) radost na glas izražati, festa gaudia Sil.
    b) (čas) prebiti, preživljati: aevum sub undis, sub legibus V., tum vita hominum sine cupiditate agitabatur S., ag. noctem apud aquam, dies noctesque pro muro S.; abs. živeti, obstajati: Gallia... nunc malis fructibus vix agitat S. fr., agitandi inops S. brez imetja, ubožen, bene agitare Gell. dobro se imeti.

    3. potikati se kje, muditi se, (pre)bivati, domovati: equitatum omnem... pro castris agitare iubet S., hi propius mare... agitabant S., consul dum inter primores agitat L., laeti neque procul Germani agitabant T., vacuis porticibus secretus agitabat T., qui montium editis... ferocius agitabant T., hic duae validissimae gentes... agitabant Fl.

    III.

    1. razgovarjati se o čem, razpravljati, pretresati kaj: has res C., rem sermonibus L., non agitanda res est? non in medium proferenda? Ci., ag. sententiam in senatu Ci., agraria lex vehementer agitabatur Ci., res in senatu agitari coepta S.; z ACI = trditi: Auct. b. Hisp.; o čem razpravljati, pogajati se: Romae per omnes locos et conventus de facto consulis agitari S., agitare de foedere L., agitatum est, ut tribuni crearentur L.

    2. pren.
    a) v mislih ukvarjati se s čim, premišljati, razmišljati, preudarjati, presojati, posvetovati se; večidel z dostavki: ag. rem in corde Pl., cum corde suo Fr., in animo L., in mente Varr., Ci., mente Ci., L. idr., cum animo S. fr., animo (animis) Ci., S., Cu. idr., secum Ter., S. idr., de te autem ipso... est tuum sic agitare animo, ut... Ci. ep. postaviti se v tak duševni položaj; tudi brez takih dostavkov: rem a me... multum agitatam requiris Ci., quae cum multos dies noctesque aestuans agitaret S., ag. fugam S. fr., V., L. misliti na beg; z de: de Rhodani transitu, de regno, de inferendo bello L., de supremis T. ali de extremis secum Fl. misliti na smrt, de adoptione secum et cum proximis T., de petenda civitate Suet.; z odvisnim vprašanjem: agitare coepit cum suis, quibusnam rebus pecuniam facere posset Ci., cum, quidnam esset, animo agitaret L., quonam modo caelestes honores usurparet, coepit agitare Cu., an expeditis legionibus... pergeret..., agitavit T.; z ut: ut vivum Alexandro traderent, agitantes Cu.; s pt. fut. (po grščini): Alexandrum... interempturi (= ut interimeretis) seditionibus agitastis Iust.
    b) v mislih imeti, misliti, nameravati (kaj storiti), kaniti, namerjati: defectionem L. epit., moenia novae urbis Fl. misliti novo mesto ustanoviti, quae contra Persas animo agitabat Cu.; z inf.: ut mente agitaret bellum renovare N., aliquid invadere magnum mens agitat mihi V., agitasse Dareum custodiam corporis sui peregrino militi tradere Cu.; abs.: longe aliter agitabat S. imel je povsem druge načrte, naklepal je povsem drugače. Od tod adj. pt.pf. agitātus 3 vzburjen, vzbujen, živahen: actio paulo agitatior Q., omnia agitatiora Q. vse živahnejše vloge, agitatior animus Sen. ph., novum testamentum omni doctrina agitatius Tert.
  • āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

    1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

    2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

    3. voj.
    a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
    b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
    c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
    č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

    Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).
  • āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)

    1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.

    2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.

    3.
    a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
    b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
    a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
    b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu...
  • agree [əgrí:]

    1. neprehodni glagol (to v)
    privoliti (with s)
    strinjati se, skladati se, soglašati (on, upon, about o)
    dogovoriti, sporazumeti se
    slovnica (with) skladati se

    2. prehodni glagol (to, with s)
    izravnati, pomiriti, v sklad spraviti, uskladiti

    as agreed kot smo se dogovorili
    to be agreed sporazumeti se
    agreed! velja!
    it doesn't agree with me tega ne prenesem
    to agree like dog and cat razumeti se kakor pes in mačka
    to agree to differ ne se več truditi, da bi prepričal drug drugega, poravnati spor
  • agregatna ponudba stalna zveza
    ekonomija (o cenah blaga) ▸ aggregált kínálat
  • agregatno povpraševanje stalna zveza
    ekonomija (o cenah blaga) ▸ aggregált kereslet
  • agregirati glagol
    1. (združiti; spojiti) ▸ aggregál, összevon
    Pri čiščenju napak si ponavadi naredimo seznam napak, ki so najpogostejše, če pa je teh več, jih poskušamo agregirati in najti skupine napak, ki jih potem obravnavamo skupaj. ▸ A hibák tisztázása során általában listát készítünk a leggyakoribbakról, de ha sok van, megpróbáljuk összevonni őket hibacsoportokba, amelyeket aztán együtt kezelünk.

    2. kemija (o združevanju molekul) ▸ aggregálódik
    molekule agregirajo ▸ aggregálódnak a molekulák
    Makromolekule, ki niso hidratizirane, agregirajo in se obarjajo iz raztopine. ▸ A nem hidratált makromolekulák aggregálódnak és kicsapódnak az oldatból.
  • agrestis -e (ager)

    1. poljski, divji, samorasel: alumnus Sen. tr. na polju (od koz) rejen, quadrupes Pac. fr. (o želvi), animales Ap. divje živali (naspr. cicures), columbae Varr. poljski (naspr. domesticae), pavones Varr., taurus L., tauri Plin., mus agr. et urbanus H. poljska in domača miš, poma V. divje, radices palmarum agrestium Ci., silva Cu., saltus O., cibus Iust. surova (naspr. mitiora voljnejše jedi), loca Pac. fr.; pesn. pren. divji na pogled, zverinski: vultus O., figura Pr.

    2. ki živi na kmetih, kmečki, vaški (naspr. urbanus): sermo L., vita L., vestitus N., hospitium Ci., sodalitas Ci., gaza V. kakršno ima kmet, honor V. venec poljskih cvetlic, pubes, legio V., nymphae V., Satyri H., agr. musa Lucr., agr. Musa V. (met.) vaška (pastirska) pesem, calamus V. pastirska trstenica, agresti loco natus Vell.; poljedelski: Nolani L. ali Numidae agrestes S. poljedelci; od tod subst. agrestis -is, m kmet(ovalec), poljedelec: Lucr., H., Tib., Cu., a quodam agresti nationis Termestinae T., cum magna trepidatione agrestium populantur L., in aliquo conventu agrestium Ci., agrestum numina, Fauni V., vim agrestum metuens O.; sg. tudi kolekt.: ea conluvio... urbanos et agrestem... angebat L.

    3. pren. kmečki = robat, neotesan, surov, zagoveden: Ter., O., Q. idr., animo agresti ac duro esse Ci., senex durus ac paene agrestis Ci., sollicitant homines imperitos Saxa et Cafo, ipsi rustici atque agrestes Ci. surova kmeta, servi agrestes et barbari Ci., vita haec rustica, quam tu agrestem vocas Ci. to življenje na kmetih, ki ga ti imenuješ kmečko (dvoumno!), agrestiores Musae Ci. bolj kmečke Muze (= praktična opravila, govorništvo, naspr. mansuetiores Musae, modroslovje); superl. le pri Cass.: gentes agrestissimae; subst. agrestis -is, m neizobraženec: aliquis agr. Ci. (naspr. doctissimus homo), non modo docti, sed etiam agrestes Ci.
  • Agrippa -ae, m Agripa, rim. moško ime. Posebno znani so:

    1. Menenius Agrippa Lanātus Menenij Agripa Lanat, l. 260 je ljudstvo, ki se je izselilo na Sveto goro, pomiril z znano basnijo o želodcu in telesnih udih: L., Q.

    2. M. Vipsanius Agr. Mark Vipsanij Agr., roj. l. 63, umrl l. 12, poveljnik pri Akciju, poročen s Pomponijo, Atikovo hčerjo, potem z Marcelo, Avgustovo nečakinjo, naposled z Julijo, Avgustovo hčerjo: N., H., Vell., Plin., Suet.; iz njegovega zadnjega zakona je bil

    3. Agr. Postumus Agr. Postum, sprva od Avgusta posinovljen, potem odpravljen na Planazijo, naposled usmrčen od Tiberija, ki je nastopil oblast: Vell., T., Suet.

    4. Hērōdēs Agr. I. Herod Agr. I., sin Heroda Vel., in

    5. Hērōdēs Agr. II., sin Heroda Agr. I., oba tetrarha v Judeji in Samariji: T. Od tod adj. Agrippiānus 3 Agripov = od kakega Agripe narejen (zgrajen): Agrippiana saepta Lamp. (od M. Vipsanija Agripe zgrajena).
  • agromelioracijski pridevnik
    kmetijstvo (o izboljšanju zemljišč) ▸ meliorációs
    agromelioracijska dela ▸ meliorációs munkák
    agromelioracijski poseg ▸ meliorációs beavatkozás
  • agua ženski spol voda; dež; figurativno solze; figurativno nekoristna stvar; figurativno sreča

    agua acídula, agua agria slatina, kisla voda
    agua amarga grenčica
    agua bendita blagoslovljena voda
    agua boricada borova voda
    volverse agua de cerrajas (fig) spodleteti, po vodi iti (nade)
    agua (de) Colonia kolonjska voda
    agua común voda iz vodnjaka
    agua corriente tekoča voda, vodovodna voda
    agua cruda trda voda
    agua delgada mehka voda
    agua dulce sladka (pitna) voda
    agua estancada zaježena ali mačvirna voda
    agua de fuente studenčnica
    agua fuerte jedka voda; jedkanica
    agua gaseosa sodavica
    agua de leche sirotka
    agua de limón limonada
    agua lluvia, agua llovediza, agua pluvial deževnica
    agua de mar morska voda
    agua mineral mineralna voda, slatina
    agua muerta močvirna voda
    agua nieve snežnica
    agua potable pitna voda
    agua de río, agua fluvial rečna voda
    agua rosada rožna voda
    agua de Seltz sodavica
    agua viva tekoča voda
    como agua na pretek
    agua arriba po vodi navzgor, proti vodi; fig nerad, nevoljen; težaven
    más claro, agua (fam) jasno ko beli dan
    el agua se alza dež ponehuje
    bailar el agua delante de alg. vse napraviti, da bi komu ustregli, na vse načine se mu dobrikati
    desear come el agua de mayo z velikim hrepenenjem želeti
    echar agua en el mar vodo v Savo nositi, brez potrebe (koristi) se truditi
    echar (botar) al agua (mor) sploviti ladjo v morje
    estar con el agua hasta la boca v veliki nevarnosti biti
    estar hecho un agua pošteno (o)znojiti se
    estar como el pez en el agua dobro se počutiti (ko riba v vodi)
    hacer agua vodo puščati (ladja); fam scati
    hacer agua por u/c bahati se z
    se le hace (un) agua la boca sline se mu pocede
    hará agua deževalo bo
    ¡hombre al agua! nekdo je padel v morje (s krova ladje)!, na pomoč!
    parece que no enturbia el agua videti je, kot da ne zna do pet šteti
    parecerse como dos gotas de agua biti si podoben kot jajce jajcu
    sin decir agua va nepričakovano, nenadoma
    nadie puede decir de esta agua no beberé človek se ne sme nikdar zareči; zarečenega kruha se več pojé kot pečenega
    aguas pl vodovje, vodé; mineralna voda; urin; vodni razor (za ladjo); močenje, napajanje; sijaj dragih kamnov
    agua jurisdiccionales teritorialne vode
    agua termales toplice
    techo a dos agua dvojna streha
    entre dos aguas neodločen
    hacer aguas urinirati, scati
    seguir las aguas de algn koga zasledovati
  • ahajski pridevnik
    v zgodovinskem kontekstu (o Ahajcih) ▸ akháj
    ahajski vojščak ▸ akháj harcos
  • ahora zdaj, sedaj, pravkar; takoj, na mestu

    ahora bien no torej
    ahora mismo takoj
    desde ahora, de ahora adelante odslej, v bodoče
    por ahora za sedaj, začasno
    ahora... o... ali ... ali, bodisi ... bodisi, tako ... kot
  • āiō, st.lat. aiiō (iz *agio)

    1. „da“ reči (govoriti), meniti, da, potrditi, pritrditi (pritrjevati) (naspr. negāre): Diogenes ait, Antipater negat Ci., nunc aiunt, quod tum negabant Ci., non curo, quid aiat ille aut neget Ci.

    2. reči, praviti, veleti, trditi, zatrditi (zatrjevati): modo ait hoc, modo illud Ci., haec Carneades aiebat Ci.; kot reklo pogovornega jezika quid ais? kaj praviš? kaj praviš! kaj meniš? ali je mogoče? tako? čuj!: Kom., quid ais, Eruci? Ci. Večinoma z odvisnim govorom (ACI): aio te, Aeacida, Romanos vincere posse Enn. ap. Ci., fundum ex iure Quiritium meum esse aio Ci., crimen ais te metuisse Ci., quod multi per ambitionem fieri aiebant S.; pri neodvisnem govoru, posebno kot vrinek: non sum moechus, ais H., Ennio delector, ait quispiam, quod non discedit a communi more verborum Ci., inter haec senex: Huncine, aiebat,... videre potestis? L., tum, ait, lacrimare debueras Cu., ut ait Statius noster in Synephebis Ci. (tudi brez subj.: ut ait in Synephebis Ci. kakor se pravi), vicarius est, qui servo paret, ut mos vester ait H. kakor vi radi pravite; zlasti pri pregovorih: id quod aiunt, auribus teneo lupum Ter., o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci., agamus pingui, ut aiunt, Minervā Ci. Redko z dat.: hic erit locus, fratri ait, quem teneas L., filius huic Veneris „figat te meus arcus“ ait O.

    Opomba: Āiō je v. def.; klas. so le oblike: āiō, ais, ait, āiunt, cj. pr.: āias, āiat, āiant, popolni ind. impf. act. āiēbam, āiēbas itd. (skrč. aības, aībat Acc. fr., Pl., Ter.); adj. pt. pr. āiēns -entis trdeč, trdilen (naspr. negans): Ap., M., credere negantibus et aientibus Ci., negantia contraria aientibus Ci. Drugih oblik, kakor inf. pr. aiere Aug., ind. pf. aistī Aug., aiērunt Tert., imp. ai Naev. fr., se je izogibati. Vprašalna oblika *aisne? praviš? meniš (misliš)? ali res? je mogoče? se krči v ain? sprva pred samoglasniki: ain heri nos advenisse? aio Pl., ain? audivisti? Pl., potem tudi pred soglasniki: ain tu? poterisne dicere? Ci.; okrepljeno ain vero? Ter., ain tandem? Ci.
  • ajeno tuj, drugim pripadajoč; različen, neprimeren; pomanjkljiv; nevešč

    ajeno de (la) verdad zlagán, neresničen
    estar ajeno de a. nobenih obvestil ne imeti o čem
    estar ajeno de sí pozabiti nase; ves iz sebe biti
    muy ajeno de hacer a. daleč od tega, da bi kaj napravil
  • akacijev pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ akác
    akacijevo drevo ▸ akácfa
    akacijev drevored ▸ akácfasor
    akacijev gozd ▸ akácerdő
    akacijevo cvetje ▸ akácvirág
    akacijev kol ▸ akáckaró

    2. (izdelan iz akacijevega lesa) ▸ akác
    akacijev sod ▸ akáchordó
    Malvazija se je izkazala za zelo hvaležno trto, saj je iz nje mogoče pridelati marsikaj, od penin, lahkih aperitivnih vin, vin iz hrastovih in akacijevih sodov do sladkih poslastic. ▸ A malvázia igencsak hálás szőlőfajta, sok minden készíthető belőle a pezsgőbortól a könnyű aperitifborokig, a tölgy- és akáchordókban érlelt boroktól a finom édességekig.

    3. (o jedi) ▸ akác
    akacijev med ▸ akácméz
  • akadski pridevnik
    v zgodovinskem kontekstu (o Akadcih) ▸ akkád
    akadski jezik ▸ akkád nyelv
    akadski klinopis ▸ akkád ékírás