Franja

pozórnost attention ženski spol , garde ženski spol ; (do žensk) galanterie ženski spol , égard moški spol ; figurativno fracas moški spol , éclat moški spol

pozornost zbujajoče dejanje coup moški spol d'éclat
napeta pozornost attention soutenue
zbujajoč pozornost marquant, frappant, spectaculaire, troublant
izkazovati komu pozornost avoir des attentions (ali égards) pour quelqu'un, se montrer prévenant (ali attentionné) envers quelqu'un
obračati pozornost na kaj porter l'attention sur quelque chose
obrniti svojo pozornost na, k fixer son attention sur, tourner son esprit vers
obsipavati koga s pozornostjo prodiguer des attentions à quelqu'un
pritegniti pozornost na kaj attirer l'attention sur quelque chose
zbuditi, zbujati pozornost attirer (ali exciter) l'attention de quelqu'un, se faire remarquer, se singulariser, se mettre en évidence, faire son effet, figurativno tirer l'œil
zbujati pozornost s svojo toaleto, s svojim obnašanjem se singulariser par sa toilette, par ses manières
to je je vredno pozornosti cela mérite l'attention
zelo sem vam hvaležen za izkazano pozornost je vous suis très obligé de cette marque d'attention

poželênje désir moški spol (ardent), envie ženski spol , convoitise ženski spol , avidité ženski spol ; figurativno, familiarno démangeaison ženski spol, figurativno soif ženski spol , appétit moški spol , appétence ženski spol

poželenje po démangeaison de
poželenje za appétit pour
meseno poželenje concupiscence ženski spol, appétit charnel, désirs moški spol množine charnels, plaisir moški spol de la chair
tresti se od poželenja palpiter de convoitise
ki zbuja poželenje désirable
zbuditi poželenje faire envie
zbujati poželenje exciter la convoitise

privláčiti prìvlāčīm
I. privlačiti, pritegovati: privlačiti pažnju zbujati pozornost
II. privlačiti se privlačiti se, pritegovati se

prō-mittō -ere -mīsī -missum „naprej poslati (pošiljati)“, od tod

I.

1. storiti (povzročiti, doseči), da kaj teče ali se preliva: non est, quod tibi quidquam promisisse lacrimas (da ti je kaj izvabilo (priklicalo) solze) putes Sen. rh.

2. pustiti (puščati) rasti: capillum et barbam (kot znamenje žalosti) L., crinem barbamque T., ramos longius Col., promittere se (o drevesu) Plin. rasti, vzraščati.

3. (o glasu) na dolgo potegniti (vleči), zategniti (zategovati), podaljš(ev)ati: sonus lusciniae promittitur revocato spiritu Plin. —

II. metaf.

1. obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati) (naspr. facere, praestare, observare, negare): Pl., H., Cu., Plin. iun. idr., qui plura promitteret quam praestaret Iust., vadimonium Venerio servo promittit Ci., auxilium Troiae (dat.) O., hoc tibi de plano (brez truda) possum promittere Lucr., de me tibi sic promitto Ci. ep.; z acc. personae: falso tibi me (= svojo vrnitev) promittere noli O., aliquis promittit oratorem Sen. rh. obeta, je obetaven = vzbuja (daje) upanje, da bo govornik, promittere ducem Sen. ph. ponuditi (ponujati) se za vodnika (proti Rimljanom); z dvojnim acc.: me promisi ultorem V. napovedal sem se za maščevalca = obljubil sem maščevanje, zagrozil sem z maščevanjem, promittere per scelera se parricidam Ps.-Q. (Decl.) zbujati bojazen, da bo … ; z gen.: si quis in pariete communi destruendo damni infecti promiserit Ci. če je kdo obljubil odškodnino za morebitno škodo; z ACI z inf. fut.: Pl., H. idr., equis se suis stipendia facturos promittunt L., quem inimicissimum futurum esse promitto Ci., omnia se facturum promittit S.; redko z ACI z inf. pr.: Plin., promittebas te os sublinere meo patri Pl.; v pass. z NCI z inf. pr.: Hammonis cornu promittitur (baje) praedivina somnia repraesentare Plin.; pesn. z inf.: Plin., Amm. idr., si operam dare promittitis Pl., Aeneadum promitto occurrere turmae V., dare, quod medicorum est, promittunt medici H. (prim.: qui polliceantur obsides dare C.); abs.: aliis, si laudarent benignissime promittere Ci., si bene promittent, totidem promittite verbis O., aut facere ingenuae est aut non promisse (= promisisse) pudicae Cat.

2. occ.
a) promittere ad cenam (prandium), ad aliquem obljubiti komu prihod na obed (kosilo), sprejeti povabilo na obed (kosilo): Plin. iun., Sen. rh. idr., ad cenam mihi promitte Ph., ad fratrem promiserat Ci., ad cenam alio (kam drugam) promisi foras Pl.
b) kakemu božanstvu posvetiti, zaobljubiti: donum Iovi Ci., Laribus cristam galli Iuv., templa Fl.
c) kako vsoto kot ponudek (ponudbo) zagotoviti (zagotavljati), ponuditi (ponujati): pro domo sestertium millies promittens Plin.
d) prerokovati, (v)naprej napoved(ov)ati, (v)naprej naznaniti (naznanjati): praesertim cum, si mihi alterum utrum de eventu … promittendum esset, id futurum quod evenit, exploratius possem promittere Ci. ep., stella … vindemiae maturitatem promittens Plin., clarum fore flamma promiserat Fl. — Sinkop. obl. pf.: promisti (= promisisti) Ter., Cat., promissem (= promisissem) Pl., promisse (= promisisse) Cat. — Od tod adj. pt. pf. prōmissus 3

1. (dol) viseč, dolg, neostrižen: caesaries L., coma Varr. ap. Non., L., O., barba L., Plin. iun., capillo longo barbaque promissa N., capillis barbisque promissis Iust., capillo promisso sunt C. nosijo dolge lase; (o živalskem trebuhu): sues ventre promisso Col., palearibus paene ad genua promissis Col.

2. veliko obetajoč, obetaven: iambi, carmen H.; subst. prōmissum -ī, n obljuba, obet, obljubek: servum spe promissisque corrumpere Ci., praemiorum promissa Ci., promissum facere Ci. ali praestare L. ali implere Plin. iun. ali promissa servare Ci. ali promissis stare Ci., promissis manere V. ali satisfacere suo promisso Ci. obljubo izpolniti (izpolnjevati), držati se tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil; enako tudi: promissa dare O.; toda: at non haec quondam nobis promissa dedisti Cat. = promisisti; promissa non dare O. odreči, kar je kdo obljubil, ne izpolniti obljube, promissi fidem praestare L. pošteno se držati tega (vztrajati pri tem), kar je kdo obljubil, pošteno izpolniti obljubo.

reden govoriti (über/von o); pogovarjati se; du hast gut/leicht reden ti lahko govoriš, tebi je lahko govoriti; mit sich reden lassen biti pripravljen na pogovor; von sich reden machen zbujati pozornost; sich heiser reden ohripeti od govorjenja; sich in Wut/Zorn reden spraviti se v jezo (z govorjenjem); sich den Kummer vom Herzen/von der Seele reden olajšati si srce; ins Gewissen reden narediti pridigo; um von ... gar nicht zu reden da ne govorimo o ...; mit jemandem noch ein Wort zu reden haben biti dolžan/imeti namen (komu) še nekaj (krepkih) povedati

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom

riso¹ m (f pl. risa)

1. smeh:
alte, grasse risa gromozanski smeh
riso beffardo porogljiv smeh
riso convulso krčevit smeh
riso sguaiato neotesan smeh
crepare, sganasciarsi dalle risa pokati od smeha
mettere, volgere in riso osmešiti
muovere il riso zbuditi, zbujati smeh

2. ekst. smeh, radost

3. knjižno nasmeh

4. pesn. usta

5. med.
riso sardonico režanje

Schlagzeile, die, velik naslov (v časopisu); figurativ Schlagzeilen machen zbujati pozornost; für Schlagzeilen sorgen/Schlagzeilen liefern skrbeti za senzacije

sicurezza f

1. varnost:
camera di sicurezza zapor
cassetta di sicurezza sef
cintura di sicurezza avto varnostni pas
congegno, dispositivo di sicurezza varnostna naprava
misura di sicurezza varnostni ukrep
lampada di sicurezza mont. varnostna svetilka
pubblica sicurezza javna varnost, policija
agente di pubblica sicurezza policist
sicurezza sociale socialno zavarovanje
uscita di sicurezza pomožni izhod
valvola di sicurezza tehn. varnostni ventil
vetro di sicurezza varnostno steklo

2. samozavest, odločnost:
agire con sicurezza delovati, ukrepati odločno

3. gotovost; zanesljivost; zaupanje:
ispirare sicurezza a qcn. zbujati komu zaupanje

singulariser [sɛ̃gülarize] verbe transitif razlikovati od drugih (po čem izrednem)

se singulariser (skušati) zbujati pozornost (par sa toilette, ses manières s svojo toaleto, s svojim obnašanjem)

skomina (navadno pl) skomine apetito m , apetencia f

imeti skomine po čem sentir apetencia de a/c
zbujati, delati skomine excitar apetencia, hacer la boca agua a alg

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen

smeš|en [é] (-na, -no) komisch; (zabaven) witzig, spaßig; (absurden) lächerlich, lachhaft
biti rahlo smešen einen Zug ins Lächerliche haben
biti smešen zum Lachen sein, lächerlich sein, (zbujati smeh) ein Lacherfolg sein
prikazati v smešni luči in ein lächerliches Licht stellen
to ni prav nič smešno das ist nichts zu lachen
smešno, da crkneš zum schreien komisch

spavento m

1. strah; groza:
esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
provare un grande spavento hudo se prestrašiti

2. ekst. pog. strašilo

spettacolo m

1. predstava, prireditev:
spettacolo divertente, noioso zabavna, dolgočasna predstava
spettacolo di gala gala predstava
assistere a uno spettacolo udeležiti se predstave
dare spettacolo zbujati pozornost

2. prizor:
che spettacolo! kakšen neprijeten prizor

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

stráh temor m ; miedo m ; espanto m ; terror m ; pavor m ; (duh, prikazen) fantasma m , espectro m

iz strahu por temor
iz strahu pred kom por temor (ali por miedo) de (ali a) alg
iz strahu pred čem por temor (ali por miedo) a a/c
iz strahu, da ... por temor (ali miedo) de que... (subj)
neosnovan, prazen strah miedo infundado
paničen strah miedo cerval, terror pánico
strah pred kaznijo temor al castigo
biti ves v strahu tener angustia mortal
strah me je česa tengo miedo a a/c
imeti strah pred tener miedo a
navdati koga s strahom meter miedo a alg
pognati komu strah v kosti infundir miedo a alg, atemorizar a alg, amedrentar a alg
strah se me polasti (me obide, me postane) me entra miedo
ima velik strah pred njim le tiene mucho temor
tresti se od strahu temblar de miedo
zbujati strah dar miedo
umirati od strahu morirse de miedo
povsod strahove videti antojársele a uno los dedos huéspedes
strah pred javnim nastopom nerviosidad f ante la presentación al público

strēpito m

1. hrum, hrup, trušč

2.
fare strepito zbuditi, zbujati pozornost; (močno) odmevati

sum moški spol (-a …) der Verdacht (tudi pravo) (na auf); (sumničenje) die Verdächtigung; (nezaupanje) der Argwohn; (levičarstva Linksverdacht, na raka Krebsverdacht, na špijonažo Spionageverdacht, umora Mordverdacht)
vzrok za sum der Verdachtsgrund
na podlagi suma auf (den) Verdacht tun
že samo zaradi suma auf den bloßen Verdacht hin
odstraniti sum den Verdacht ausräumen
pasti pod sum einem Verdacht unterliegen/unterzogen werden
razgnati/odpraviti sum den Verdacht zerstreuen
zbuditi/zbujati sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen, verdächtig sein

sympathie [sɛ̃pati] féminin simpatija; nagnjenje ali medsebojna naklonjenost dveh oseb ali ene osebe do druge; soglasje v čustvih, duhovno sorodstvo; sočustvovanje, sočutje

grève féminin de sympathie solidarnostna stavka
accueillir un projet avec sympathie z naklonjenostjo sprejeti načrt
avoir, ressentir de la sympathie pour quelqu'un imeti, čutiti naklonjenost, simpatijo do koga
être en sympathie avec les malheureux sočustvovati, imeti sočutje do nesrečnikov
je ne suis pas en sympathie avec ce mouvement ne simpatiziram s tem gibanjem
inspirer la sympathie zbujati simpatijo, biti simpatičen
montrer, témoigner de la sympathie à quelqu'un (po)kazati svojo naklonjenost, svoje simpatije komu
recevoir des témoignages de sympathie à l'occasion d'une naissance, d'un deuil dobiti dokaze simpatije, sočustvovanja ob kakem rojstvu ali smrti (v družini)
croyez à toute ma sympathie prejmite izraze mojega iskrenega sočustvovanja, sožalja (vljudnostna formula)