Franja

ob à, à côté de, contre, le long de, prés de

ob treh à trois heures
ob njej à côté d'elle
z glavo ob zid udariti se heurter la tête contre le mur
ob reki le long de la rivière
ob hiši prés de la maison
ob denar priti perdre son argent
ob kruhu in vodi živeti vivre de pain et d'eau

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

oblīviō -ōnis, f (oblīvīscī)

1. pozaba, pozabljenje, pozabljanje: Varr., H., Iuv. idr., memoriam discordiarum oblivione delere Ci., ab oblivione vindicare Ci. rešiti pozabe, iztrgati pozabi, in oblivionem alicuius rei venire Ci. ali capere oblivionem alicuius rei Plin.; tudi capit me oblivio alicuius rei Ci. ali rem oblivione conterere Ci. = pozabiti (pozabljati) (na) kaj, aliquid oblivioni dare L. pozabi prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), aliquid oblivione dimittere T. izbrisati (si) kaj iz spomina, pozabiti na kaj, aliquem in oblivionem alicuius rei adducere L. poskrbeti (storiti), da kdo kaj pozabi, in oblivionem ire Sen. ph. v pozabo pri(haja)ti, preiti (prehajati), per oblivionem Suet. s pozabo, s tem, da pozabi, „pozabivši“, omnium factorum dictorumque oblivio Suet. ali discordiarum oblivio Iust. splošna pomilostitev, amnestija, lex oblivionis N. zakon o pomilostitvi; (pesn.) pl.: Gell., lividae obliviones H. zavistno pozabljanje.

2. pozabljivost, slab spomin: inter cetera in eo mirati sunt homines et oblivionem et inconsiderantiam Suet., oblivioni obluctari Cu., Claudii oblivio T. — Poseb. oblivionis amnis ali aqua, tudi oblivio amnis Sen. ph., Lact. (o podzemeljski reki pozabljenja Lethe). — Kot nom. propr. Oblīviō -ōnis, f Oblivióna, reka v tarakonski Hispaniji (zdaj Lima): Plin., Mel., L. epit., Fl.

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

Parapotamia -ae, f Parapotámija = „Obrečje“, pokrajina ob reki Tigris: Plin.

pêcher² [pɛše] verbe transitif loviti ribe, ribariti; potegniti iz vode; figuré, familier iskati, dobiti, najti

pêcher la truite loviti postrvi
pêcher à la ligne, au filet, à la mouche, à l'asticot loviti ribe s trnkom, z mrežo, z muho, z vabo
pêcher en mer, dans la rivière loviti ribe v morju, v reki
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti

peljáti (em)mener à, conduire, rouler, voiturer, transporter en voiture (ali en camion, en bateau)

peljati se aller en (ali à), prendre, se promener, voyager
peljati avto conduire une voiture
peljati koga pod roko donner le bras à quelqu'un
peljati za roko mener par la main
peljati otroke na lutkovno predstavo mener les enfants au guignol
peljati se z avtom se promener en auto (ali en voiture), rouler
peljati se s kanujem po reki navzdol faire la descente d'une rivière en canoë
peljati se s kolesom aller à bicyclette (ali en vélo)
peljati se z ladjo, tramvajem aller en bateau, en tram(way)
peljati se z vlakom, z vozom aller en train, en voiture
peljati se z železnico rouler (ali voyager) en train
ta pot pelje v ce chemin conduit à
peljite me na postajo conduisez-moi (ali emmenez-moi) à la gare
peljite se z avtobusom, vlakom! prenez l'autobus, le train!
to ne pelje nikamor cela ne mène à rien

Pergamum -ī, n (Sen. tr.) ali Pergamus -ī, f (Stat., Sen. tr.), tudi Pergamos -ī, f (Stat.), večinoma pa Pergama -ōrum, n (O., V., Lucr.) (Πέργαμον, Πέργμος, τὰ Πέργαμα)

1. Pêrgam(on), Pêrgama (f), trojanski (trojski) grad, sinekdoha Trója. — Od tod adj. Pergameus 3 (Περγάμιος) pêrgamski, trojánski (trójski): arces, gens, urbs, lar V., vates (= Cassandra) Pr.; pesn. = rímski: sanguis Sil.

2. le v obl. Pergamum -ī, n Pêrgam(on), mesto na severozahodu Male Azije (v Miziji) ob reki Kaik, približno 25 km od obale, ki je slovelo po izdelovanju pergamenta, glavno mesto mizijskega kraljestva (zdaj Bergama): Iust., L., Plin., Aur. — Od tod adj.
a) Pergameus 3 pêrgam(on)ski: deus Mart. v (mizijskem) Pergam(on)u čaščeni bog (= Aesculapius).
b) Pergamēnus 3 (Περγαμηνός) pêrgamski: civitas Ci., ager L., naves N., charta Plin. pergamènt, koženíca; subst. α) Pergamēna -ae, f (sc. charta) αα) pergamènt, koženíca: Isid. ββ) področje okoli Pêrgam(on)a: Plin. β) Pergamēnī -ōrum, m Pêrgam(on)ci, preb. Pêrgam(on)a: Ci., N.

2. mesto na Kreti: Plin.

per-saevus 3 (per in saevus) zelo divji, zelo deroč, predivji, prederoč (o reki): flumina Mel.

Philae -ārum, f (Φιλαί) Fíle, otoček na reki Nil, južno od Elefantine: Sen. ph., Lucan.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.

plúti to navigate; to sail; to voyage

plúti ob obali to coast; to hug the coast
plúti po morju to sail the sea, pesniško to plough the sea
brod redno plove po reki the ferryboat plies the river

ply² [plái]

1. prehodni glagol
rokovati (s čim), uporabljati kaj; opravljati, izvrševati, pridno delati; obdelati, obdelovati (with)
figurativno nadlegovati, zasipati (z vprašanji, udarci), ponujati, siliti (k pijači) redno oskrbovati (with s, z)
redno voziti po

2. neprehodni glagol
redno voziti (between med)
navtika redno pluti (redna zveza), lavirati, pluti proti vetru; truditi se, sukati se pri delu
britanska angleščina čakati na stranke (nosači, taksisti itd.)

to ply one's book pridno se učiti
to ply the bottle rad ga srkati
to ply a trade opravljati obrt
the ferryboat plies the river trajekt redno vozi po reki

po² predlog z mestnikom

1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
po časopisih in den Zeitungen

2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
po tihem leise
po malem langsam, löffelweise

6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

7.
po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

9.
po mojem/njegovem nach mir/ihm
po mojem mnenju meiner Meinung nach

10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
po zakonu kraft Gesetz

11.
je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

12.
po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
| ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)

Pomptīnus¹ 3 pomptínski, ime pokrajine ob obrežju Lacija med Ancijem (Antium) in Circeji (Circeii), skozi katero tečeta in jo pogosto poplavljata reki Amazen (Amasēnus) in Ufent Ūfēns): ager L., Fl., palus ali paludes: Lucan., Mart., Plin., Suet.; subst.

1. Pomptīna summa -ae, f. zgornji del pomptínskega močvirja: sed de Formiano Tarracinam pridie Kal. Ian., inde Pomptinam † summam † (novejše izdaje navajajo Pomptinum † summam †) inde Albanum Pompei Ci. ep.

2. Pomptīnum -ī, n Pomptínsko, Pomptínska krajina: L.

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

potamaugis -idis, f (prim. gr. ποταμός) bot. potamávgida, neka ob reki Indu rastoča rast. = thalassaegle: Plin.

prae-lambō -ere -lambī (prae in lambī)

1. prej oblizniti, prej obliz(ov)ati: mus praelambens omne, quod affert H., aliquid praelambere et gustare Aug.

2. spredaj oblizniti, spredaj obliz(ov)ati; (o reki) teči mimo česa: arenas Prud.