Franja

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

Bagrada -ae, m (Βαγράδας) Bagrada, reka med Utiko in Kartagino: C., L. idr.

Baphyrus -i, m (Βάφυρος) Bafir, tesalska reka ob Olimpu: L.

Barbāna -ae, m Barbana, reka v mak. Iliriji (zdaj Bojana): L.

begun|ec moški spol (-ca …) der Flüchtling
reka beguncev der Flüchtlingsstrom

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

brég (rečni) bank, (morski) shore, (morski, peščeni) strand, beach; (strmina) slope, hill; (nagib) incline

na breg, na bregu ashore
reka je prestopila brégove the river has overflowed ali has burst its banks
imeti nekaj za brégom (figurativno) to have an ulterior motive; to have something at the back of one's mind; to have some design, to harbour a design
ne vem, kaj imaš za brégom I don't know what you're after ali what you're driving at
kaj ima (on) za brégom? what is he up to?

brég (-a) m

1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

Brinta -ae, m Brinta (zdaj Brenta), reka v gornji Italiji: Ven.

Butrōtus -ī, m Butrot, rutijska reka pri Lok-rih: L.

Caerātēus 3 (Caerātus Cerat, kretska reka) ceratski: flumina Ps.-V. (Ciris).

Caīcus -ī, m (Κάϊκος) Kaik,

1. mizijska reka: Ci., V., L., O. idr. Od tod

2. samogovoreče ime Enejevega tovariša (= Mizijec): V.

Calbis -is, m Kalbis, karska reka: L., Mel.

Calor -ōris, m Kalor, samnijska reka blizu Beneventa: L.

Calycadnus -ī, m (Καλύκαδνος) Kalikaden, reka v Kilikiji pri Selevkidi: Plin., Amm.; po njej se imenuje tudi rt ob njenem ustju: L.

Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)

I.

1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.

2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.

— II.

1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.

2. medijska reka: Amm.

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

Casius -iī, m

1. mōns Casius (Κάσιον ὄρος) Kazij,
a) gora v Siriji: Plin., Amm.
b) gora med Arabijo in Egiptom nedaleč od Peluzija: Mel., Plin., Lact. — Od tod adj. Casius 3 kazijski: arenae, rupes, Iuppiter Lucan.

2. Casius (fluvius) reka Kazij v Albaniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. (tudi Casus).

Caularēs -is, m Kavlares, reka v Pamfiliji: L.

Caÿstrus (Caÿstros) -ī, m (Κάϋστρος) Kaíster, reka v Joniji: V., Mel., Sen. ph. Od tod adj. Caÿstrius 3 kaistrski, Kaistrov: ales O. labod (po Hom., ki omenja labode „azijskih livad“ ob Kaistru).