Franja

đȉkati -ām, đíkati đȋkām
I.
1. skakati, poskakovati: mi, deca, dolazimo amo, da se igramo, đikamo i cičimo
2. bujno rasti: među krstovima je đikao golem korov; ovo dijete raslo je i đikalo u njoj
II. đikati se poskakovati, skakljaje se igrati: u živici je praštilo granje, kao da se đikaju telci jednogodišnjaci

ēluxurior -ārī obilno poganjati, prebohotno rasti: Col.

emporschießen^* planiti; zelo hitro rasti

entwachsen^* einer Sache: prerasti (kaj); odrasti; (wachsen aus) rasti iz; figurativ izvrtati iz

espumar (raz)peniti (se); vidno rasti

estirado visoke rasti; nadut; skop(uški); postavljaški

etiolate [í:tiəleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
botanika pustiti rasti v temi; obledeti, hirati

exuberate [igzjú:bəreit] neprehodni glagol
obilovati, biti poln česa; bujno rasti

foisonner [-zɔne] verbe intransitif hitro se množiti; mrgoleti; naraščati, bujno rasti, razvijati se; figuré biti v izobilju na voljo

forcing [fɔ́:siŋ] samostalnik
pospeševanje rasti, klitja

germer [žɛrme] verbe intransitif kliti, začeti rasti, nastati, razvijati se, pognati korenine

les haricots ont germé fižol je vzklil
une idée a germé dans son esprit v duhu se mu je porodila misel

gígati gîgām
I.
1. bingljati: sjedi na krevetu i giga nogama
2. skakati na eni nogi: ajde, djeco, ko će dulje gigati
3. hoditi po hoduljah: mi ćemo preko one bare na gigaljama da gigamo
4. naglo rasti: ovo dijete giga kao na kiši
II. gigati se zibati se: sjedi na atu i giga se; kola se gigaju

gojátiti gòjātīm
I. smetiti: nemoj gojatiti kad vidiš da je pometeno
II. gojatiti se
1. postajati nečist, smeten (žito)
2. bujno rasti (o plevelu v žitu): u žitu se počela gojatiti kojekakva travurina

habit¹ [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti

habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem

herauswachsen^* aus rasti iz; figurativ prerasti (kaj)

herüberwachsen^* rasti (sem) na drugo stran

hochwüchsig visoke rasti

imbozzacchire v. intr. (pres. imbozzacchisco) krneti, zaostajati v rasti

im-mittō (in-mittō) -ere -mīsī -missum

I.

1. (s)pustiti (spuščati) —, pustiti —, poslati v kaj, spustiti nad (med): ut abs te non emissus ex urbe, sed inmissus in urbem esse videatur Ci., tu in caveam servos inmisisti Ci., naves taedā completas (ladje zažigalke) in hostium classem imm. C. spustiti, pognati, iuvencos (in Romanos) imm. N. spustiti med, — nad, tudi immittam Terea flammis O. zagnati —, vreči v; pesn.: Teucris timorem inm. V. vzbuditi —, razširiti med, alicui inuiriam inm. Ci. hoteti storiti; poseb. o vojakih: exercitum in curiam inm. Ci., equitatum i. C.; refl. zagnati se —, planiti —, skočiti med (v) kaj: se in specum i. L., qui se armatus in hostium multitudinem (medium agmen Cu., medios hostes L.) inmisit Ci.; refl. opisan: corpus (= se) in undas i. O.; med.: undis immiti O. vreči se, planiti, per lubrica immissi currus Cu. drveči, tudi Furia inmissa superis V. ki se je podala med …

2. occ.
a) (kopje, strelo) vreči (metati), zagnati: quae tela … in meum corpus inmissa sunt Ci., lancea costis inmissa O., pila in hostes imm. C., ignes in silvam inm. V.
b) (vodo) napeljati: canalibus aqua immissa C.
c) (sploh kaj konkretnega, trdega) postaviti —, pogrezniti —, spustiti —, vstaviti —, vtakniti v (na) kaj: tigna in flumen i. C. zabiti, trabes insuper immissae C. zgoraj vložena, filis aurum i. O. vtkati med … , feraces plantae immittuntur V. se vcepijo; podobno: circa oneratas veste cervices laticlaviam mappam Petr. okoli … vreči, — položiti.
č) (osebo kot posestnika) postaviti: tu, praetor, in mea bona quos voles inmitte Ci.
d) o krajih: razprostreti (razprostirati) kam; refl. in med. razprostirati se —, sezati kam: promunturia Mel., se ad occasum Mel., Thracia in Illyricos penitus immissa Mel.

3. metaf. spustiti nad —, (na)ščuvati na koga, — proti komu: (v pravem pomenu) cervos inmissis canibus agitare V. z lovskimi psi; pren.: quos tamquam canes inmitteret Ci., canes Cibyratici Ci. vohunski psi = vohuni (iz Kibire), servorum examina in populum Romanum inmissa Ci., impetus perditorum hominum in domos nostras Ci., servos ad spoliandam aram i. Ci., Suillium utrisque inmittit T. nahujska …

II.

1. konjeniški t. t. popustiti (popuščati) konju vajeti: (equo) frena, habenas inm. V. pustiti dirjati; tudi: inmissa iuga V. dirjajoča vprega (= vpreženi konji); od tod pren.: fluminibus … totas immittite habenas O. ali classique inmittit habenas V. z razpetimi —, s polnimi jadri se voziti, furit inmissis Volcanus habenis V., immitte (razprezi) rudentes, pande vela, ac, si quando alias, toto ingenio vehere Plin. iun.

2. metaf. pustiti (dati) rasti: palmes se ad auras agit per purum inmissus habenis V. nebrzdano, bohotno ras(t)e; od tod pt. pf. immissus 3 (navzdol) se spuščajoč, (navzdol) padajoč (viseč): immissa barba O., Sen. rh. dolgorasla (dolga) brada, imm. capilli O.

Opomba: Sinkop. pf. immīstī: Sil.

incatorzolire, incatorzolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incatorzolisco)

1. agr. (imbozzacchire) okrneti, zaostajati v rasti

2. pren. knjižno peteliniti se