Franja

hordeārius 3 (hordeum)

1. ječmenji, po ječmenu imenovan: pruna ali pira Plin. ob ječmenovi žetvi dozorele, gladiatores, qui hordearii vocabantur Plin. „ječmenojedci“ (ker so zaradi svoje nesposobnosti dobivali ječmenovo, tj. slabšo hrano), aes h. gl. aes (ob koncu).

2. ječmenu podoben = nadut: rhetor Suet.

intronfiare v. intr. (pres. intronfio) napihniti, napihovati se; postati nadut

prae-tumidus 3 (prae in tumidus) zelo napihnjen, zelo nadut: latro Amm., furor Cl., iactatio Iuvenc.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

turgeō -ēre (morda iz *tr̥gē- (prim. tergus, gr. τέρφος, στέρφος trda koža, lupina), domnevno sor. s tumēre)

1. biti nabrekel, biti napet, biti (pre)poln, imeti obilo česa, obilovati s čim, pokati od česa, bohotati, bohoteti, starejše strčati: Ca., Pac. fr., Iuv. idr., uva turget mero Mart., mammae turgentes Plin., lumina turgentia fletu Pr. objokane, turgentia ora O. od udarca otekel, herba turgens O., turgent in palmite gemmae V., frumenta turgent V., caules turgentes Plin.

2. metaf.
a) biti poln česa: turgent mendacia monstris Cl.
b) (o govoru in govorniku) biti nabrekel, biti nabuhel, biti nadut, biti pompozen, biti bombastičen: oratio, quae turget et inflata est Ci., professus grandia turget H.
c) kipeti od jeze (ihte), jeziti se, biti razkačen, hudovati se, besneti, srditi se nad kom (na koga): turget mihi uxor Pl.

зазнаваться, зазнаться (gov.) posta(ja)ti nadut, prevze(ma)ti se

спесивиться (zast.) biti ošaben, biti nadut, napihovati se

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

atrás nazaj, navzad, ritensko; (po)prej

años atrás pred leti
hacia atrás nazaj
echado para atrás ohol in nadut
quedarse atrás zaostati
volverse atrás svojo besedo nazaj vzeti (snesti)
¡vuelva V. atrás! obrnite se!
hacerse de atrás ritensko iti

ballon [balɔ̃] masculin (velika) žoga, nogometna žoga; balon, zrakoplov; steklen balon, velika trebušasta steklenica; gora z zaokroženim vrhom (zlasti v Vogezih)

ballon captif z vrvmi na zemljo privezan balon
ballon d'essai poskusni balon (tudi figuré)
ballon de football, de basket-ball, d'entraînement nogometna, košarkaška žoga, žoga za vaje v boksanju
ballon d'oxygène steklenica s kisikom
ballon de barrage, de protection, d'observation zaporni, zaščitni, opazovalni balon
nacelle féminin du ballon gondola, ladjica balona
arrêter le ballon de la main ubraniti, ustaviti žogo z roko
donner un coup de t ête au ballon z glavo suniti žogo
être rapide sur le ballon hitro startati na žogo
être enflé, gonflé comme un ballon (figuré) biti zelo nadut
faire ballon (populaire) morati se čemu odreči
maniement masculin du ballon obvladanje žoge
monter en ballon vzleteti v balonu
passer le ballon podati žogo
pousser le ballon dans le but, dans les filets suniti žogo v vrata, v mrežo

bōria f nadutost, ošabnost, bahavost:
metter su boria postati ohol
essere pieno di boria biti nadut

cellophane [séləfein] samostalnik
celofan

figurativno wrapped in cellophane nedostopen, ohol, nadut

cogote moški spol zaglavje, zatilje, tilnik

tieso de cogote ošaben, nadut

cousin, e [kuzɛ̃, in] masculin, féminin

1. bratranec, sestrična; familier dober prijatelj; oseba ali stvar, ki je podobna drugi osebi ali stvari

2. masculin komar

cousin germain bratranec v prvem kolenu, pluriel bratranci
cousin issu de germain bratranec v drugem kolenu
cousin au troisième degré bratranec v tretjem kolenu
ma voiture est cousine de la vôtre moj avto je podoben vašemu
(familier) le roi n'est pas son cousin on je zelo domišljav, nadut (še kralja ne bi hotel za bratranca)

enfler [ɑ̃fle] verbe transitif napihniti (tudi figuré); napraviti nadutega; stopnjevati, povečati, pretiravati; verbe intransitif oteči

s'enfler oteči, nabrekniti, narasti, figuré napihovati se, bahati se, postati nadut
enfler un compte previsoko zaračunati
ma cheville a enflé gleženj mi je otekel
les pluies enflent les rivières reke naraščajo zaradi deževja

extūberō -āre -āvī -ātum

1. intr. oteči (otekati); pren. vzdigniti (vzdigovati) se, zrasti, pojaviti (pojavljati) se: ex qua (radice) mediā veluti malum extuberat Plin., (gemma) oculi figurā extuberans Plin.

2. trans. storiti, da kaj oteče; v pass. = oteči, zabuhniti: extuberatum caput Amm. zabuhla, aviditate nimiā extuberatus venter Amm. nadut; pren. vzdigniti (vzdigovati): valles Sen. ph. (o potresu).

flown¹ [floun] pretekli deležnik od fly

high flown nadut, domišljav

gonfler [gɔ̃fle] verbe transitif napihniti, figuré napolniti (de z); verbe intransitif

se gonfler napihniti se, nabrekniti, oteči; napojiti se (de z)
gonfler le ballon, les pneus de la voiture napihniti žogo, pnevmatike avtomobila
gonfler un résultat namerno pretiravati rezultat (uspeh)
son genou s'est mis à gonfler koleno mu je začelo otekati
le gâteau a gonflé kolač je vzhajal
son cœur se gonfle žalost se ga loteva, žalosten postaja
se gonfler (figuré) napihovati se, biti nadut, delati se važnega; narasti (vode ipd.)

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

hoditi kot pav frazem
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ úgy jár, mint a páva
Naokoli je hodil kot pav in vsakomur razlagal, kako je njegov Petrček najlepši, najbolj priden in sploh naj dojenček na svetu. ▸ Úgy járt körbe-körbe, mint a páva, és mindenkinek azzal hivalkodott, hogy az ő Petikéje a legszebb, a legjóravalóbb és általában a leg-leg csecsemő a világon.
Sopomenke: nositi se kot pav, šopiriti se kot pav