Franja

sílno pril. vrlo, veoma, jako: silno ste mi ustregli
veoma ste mi učinili po volji; silno mi je všeč
vrlo mi se svida; silno žalosten
jako žalostan

sōlus¹, gen. sōlīus, dat. sōlī (etim. nedognana beseda)

1. sam, edin: qui hoc noctis solus ambulem Pl., prendo hominem solum Ter., tot mei solius solliciti sunt causā Ter., rem narrabit sola soli Ter., solum unum hoc vitium Ter. zgolj le, cum sola decima legione C., quaerita ex solo C. njega samega = ko sta bila sama, solus primo profectus est N., solus regnat Ci., cum haec sit communis universi populi, illa solius tua Varr., res praetoribus erat nota solis, ignorabatur a ceteris Ci., cum omnes dixissent … fuisse, solus dixit non fuisse Ci., hic totam insulam obsidebat, ille Aetnam solam tenuit Ci., te unum solum suum sociorumque depeculatorem … venisse senserunt Ci. zgolj samo ti; pl. se pogosto sloveni z adv. le, samo, edino: solis duobus ictibus Pl., solae triginta minae Ter., novem solis diebus Ci., centum solos dies posthac victurum Suet., Locrenses sola quindecim milia militum habebant Iust.; z gen.: ego meorum solus sum meus Ter., solae animalium Plin., ut sola piscium animal pariant Plin.; s praep. nam. gen.: (sc. Stoici) soli ex omnibus eloquentiam virtutem … esse dixerunt Ci., de viginti solus restabam O.; tudi solus per se Ci., Lucr. idr. — Sōlum kot adv. = samo, le, zgolj: nos nuntiationem solum habemus Ci., statui eos solum nominare, qui duces fuerunt Ci.; adv. okrepljen z modo: solum modo, pisano nav. solummodo (gl. to besedo). Pogosto v nikalnih stavkih v zvezah non (nec, neque) solum … sed etiam (in) ne samo (le) … ampak tudi: qua in re Caesar non solum publicas, sed etiam privatas iniurias ultus est C., non solum Athenae, sed etiam cuncta Graecia N., neque solum fictum, sed etiam imperite fictum Ci.; non (neque), solum … sed et (= etiam) Ci., N., non solum … verum etiam Ci. ali non solum … verum … quoque H. ne samo (le) … ampak tudi, non (neque) solum … sed Ci., S. (in) ne samo (le) … ampak, non solum … sed ne … quidem Ci. ne le … ampak niti (še … ne), non solum … sed vix Ci. ne morda … ampak komaj, non solum … sed paene C. ne samo (le) … ampak skoraj, non solum … sed iam et paene Ci. ne samo (le) … ampak že in skoraj; tudi v obratni razporeditvi stavkov (z izpuščenim protivnim veznikom) etiam … non solum tudi … ne samo (le): Ci.

2. sam, osamljen, zapuščen: sola sum Ter., solae sumus Ter., solus atque omnium honestarum rerum egens S., solus ubi in silvis Italis … aevum exigeret V., sola domo maeret vacua (kot vdova) V., solane perpetuā maerens carpēre iuventā V. kot vdova, gaudet me solam vacuo tabescere lecto Pr. ovdovela, kot vdova, sedibus solam exteris deserere Sen. tr.

3. (o krajih) samoten, neobljuden, brezljuden, pust, prazen: loca Kom., Ci., S., N., terrae Pl., Ter., solis viis S. fr., acta (obrežje), litus, nemora, pascua V., Libyae solis erratur in agris V., sola sub rupe V., solo in monte Tib., solus angiportus H., sola insula Cat., ibant … sola sub nocte V. v brezljudni noči (ker so bili na poti sami in jih ni nihče srečal).

4. adj. solus = sl. adv. izredno, izjemno, silno, nadvse, zelo, prav, jako: solum id est carum mihi Ter., solus est homo amico amicus Ter., sine controversia ab dis solus diligere Ter.

Opomba: Gen. sg. soli: Ca. ap. Prisc.; dat. sg. f. solae: Pl., Ter.; voc. sg. sole le = Atticus ap. Prisc.

sonometer [sonɔ́mitə] samostalnik
aparat za preiskovanje sluha, za merjenje jakosti zvoka

soundness [sáundnis] samostalnik
zdravje, zdravo stanje; jedrost; trdnost, globokost (spanja); čvrstost, jakost; nepoškodovanost, pravilnost
trgovina solidnost, solventnost; točnost, temeljitost, osnovanost; prekontroliranost

soundness of judgment zdrava presoja, pametno presojanje, razsodnost

sprekelij|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Jakobslilie

Stärke¹, die, (-, ohne Plural) moč, sila; von Mauern, Rohren, Holz usw.: debelina; einer Partei, zahlenmäßig: številčnost; Physik, Elektrizität jakost; (Festigkeit) trdnost; Medizin jakost, intenzivnost; von ... Stärke debel ...; an Stärke zunehmen krepiti se

steníja ž (gr. sthénia) stenija, snaga, krepost, jakost

stoutness [stáutnis] samostalnik
debelost, rejenost, korpulentnost; hrabrost, srčnost, možatost; vztrajnost, trajnost; zakrknjenost; moč, krepkost, čvrstost, jakost
zastarelo ošabnost, trma, kljubovalnost

strength [strenɵ] samostalnik
moč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost
vojska številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebina

at full strength polnoštevilno, vsi
below strength, under strength vojska pod običajnim številčnim stanjem
in great strength v velikem številu
on the strength vojska na seznamu
(up)on the strength of na temelju, na osnovi česa
strength of body telesna moč
the strength of a horse figurativno konjska (silna) moč
strength of purpose moč volje, odločnost, vztrajnost
feat of strength dejanje, ki ga more napraviti le velika moč
it is beyond my strength to gre preko mojih moči
to measure one's strength with meriti svojo moč z
his relatives were there in full strength njegovi sorodniki so bili tam v polnem številu (vsi)

Stromstärke, die, Elektrizität jakost toka

strúmen -mna -o
1. odsječan, oštar, vojnički odmjeren (-mer-): -o pozdraviti; -a četa; strumen korak
strojevi korak
2. jako zategnut: -o napeta vrv

šentjákobica ž vrsta kruške koja dozrijeva, dozreva o Jakobovu dne, jakobovka

šentjakobov grint moški spol rastlinstvo, botanika das Jakobs-Greiskraut

šentjakobsk|i (-a, -o) geografija von Šentjakob, Sankt Jakob

šmarni križ moški spol rastlinstvo, botanika (šentjakobov grint) das Jakobskraut

tăríe -i f

1. moč, jakost, čvrstost

2. koncentracija alkohola

ter (stlat. terr [prim. terr-uncius] nam. *ters iz *tris; prim. skr. tríḥ = gr. τρίς = stvnem. driror trikrat, sl. trikrat, tretji, lat. tres, testis) num. adv.

1. trikrat: Pl., Ca., Varr., C., L. idr., bis terve Ci., bis aut ter Cels., ter decies = terdecie(n)s (gl. to besedo), vix ter in anno Ci., ter in annum Suet., ter aevo functus H. ki je videl tri dobe (rodove), ter amplus Geryones H. trikrat obsežni = tritelesni; pesn. (za opis): terni ter cyathi H. 3 x 3 = 9, ter deno bove V., ter centum V.; sinekdoha trikrat =
a) ponovljeno, ponavljano, ponovno, opetovano, zopet in zopet, znova in znova, spet in spet, vedno znova, večkrat, pogosto, pogosteje, češče: navem ter fluctus torquet V., ter et quater anno revisens aequor Atlanticum H., ter et quater ali ter quaterque V., H.
b) (za opis superl. pomena) silno, zelo, pre-, nadvse, jako: o ego ter felix O., felix ter et amplius H. srečen, presrečen, o terque quaterque beati! V. o srečni, presrečni!

2. tretjič, v tretje: ter consul Plin. iun., Lact., consulatu Caesaris ter Amm. za tretjega konzulovanja, v času tretjega konzulata.

Tory [tɔ́:ri]

1. samostalnik
britanska angleščina torijevec, konservativec (često tory)
strog konservativec
zgodovina torijevec, privrženec Jakoba II v Angliji
ameriško privrženec Angležev v ameriški vojni za neodvisnost

2. pridevnik
torijevski, konservativen

the Tory government konservativna vlada

vehementia -ae, f (vehemēns)

1. silnost, moč, ostrost, jakost: Corn. idr., odoris, saporis, vini Plin., venarum Plin. bitja žil, linteorum strigiliumque Plin. močna = pogosta raba.

2. silovitost, burnost, strastnost, strast, vnema, gorečnost, razvnetost, ognjevitost, veheménca: Pollio Asinius fuit acris vehementiae Plin., Gracchi Gell.

vigoáre f

1. moč, jakost

2. čilost

3. veljavnost
□ a fi în vigoare biti v veljavi, veljati