Franja

Zadetki iskanja

  • vēritās -ātis, f (vērus)

    1. resnica: Ph., Plin. iun., Ap., Lact., Gell., Amm. idr., ego veritatem patefactam contaminarem mendacio? Ci., ad voluntatem loqui omnia, nihil ad veritatem Ci., ad liquidum veritas explorata L., veritate patefactā et omni errore sublato Ci., nuda (gola) veritas H., aures veritate clausae Ci., veritatis similitudo Ci. verjetnost, veritatis diligens N.

    2. resničnost, realnost: imitari veritatem Ci., in omni re vincit imitationem veritas Ci., vulgus ex veritate pauca, ex opinione multa aestimat Ci., in veritate dicere Ci. tj. na Forumu, ne samo za vajo, homines expertes veritatis Ci. brez sleherne (sodne) izkušnje.

    3. resnicoljubnost, odkritost, odkritosrčnost, prostodušnost: obsequium amicos, veritas odium parit Ter. ap. Ci., non offendit me veritas litterarum tuarum Ci. ep.

    4. pravicoljubnost, poštenost, poštenje, nepristranost, nepristranskost: Plin. iun., Mart. idr., in tuam fidem, veritatem confugit Ci., agitur existimatio veritasque iudiciorum Ci.
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vólčji (-a -e) adj.

    1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
    volčje krdelo branco di lupi

    2. pren. crudele, spietato

    3. pren. grande; da lupo:
    volčja lakota fame da lupo

    4. pren. cane, da lupi, fondo:
    volčji mraz tempo da lupi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
    bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
    bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
    lov. volčja jama trabocchetto per lupi
    (orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
    vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
    vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
    med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
  • vôzel (-zla) m

    1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
    razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
    navadni vozel nodo comune
    okrasni vozel nodo d'amore
    dvojni vozel nodo doppio
    skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
    alp. varovalni vozel nodo delle guide
    ladijski vozli ekst. nodi marineschi
    navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
    obrt. mrežni vozel nodo a rete
    tekst. tkalski vozel nodo da tessitore

    2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia

    3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
    jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione

    4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
    cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario

    5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
    vozel problema il nucleo, l'essenza del problema

    6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
    ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora

    7. fiz. nodo di oscillazione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
    pren. gordijski vozel nodo gordiano
    anat. živčni vozel ganglio nervoso
  • vprašljív (-a -o) adj. dubbio, incerto; (negotov) malsicuro, dubbioso; rischioso, arrischiato:
    moralno vprašljivo dejanje azione moralmente dubbia
    pot skozi sotesko je včasih vprašljiva il passaggio della gola è talora rischioso
  • vrb|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Weide (alpska Alpen-Weide, barska Moor-Weide, bela Silber-Weide, črnikasta Schwarzwerdende Weide, gola Kahl-Weide, krhka Knack-Weide, Brech-Weide, kopjasta Speer-Weide, mandljasta Mandel-Weide, mrežolistna Netz-Weide, pepelnatosiva Asch-Weide, peteroprašniška Lorbeer-Weide, rdeča Purpur-Weide, rožmarinolistna Rosmarinblättrige Weide, Kriech-Weide, siva Ufer-Weide, timijanovolistna Quendelblättrige Weide, topolistna Stumpfblättrige Weide, Stutz-Weide, velelistna Großblatt-Weide, volčinasta Reif-Weide, Waldsteinova Bäumchen-Weide, zelnata Kraut-Weide, Zwerg-Weide, žalujka Trauer-Weide; srebrnolistna ➞ → bela vrba, krhlika ➞ → krhka, škrlatnordeča ➞ → rdeča, drevcasta ➞ → Waldsteinova)
  • zadŕgniti (-em) | zadrgováti (-újem) perf., imperf. stringere, allacciare forte, annodare; strozzare:
    pren. žalost mu je zadrgnila grlo la tristezza gli serrava la gola
    pren. sam si zadrgniti zanko okoli vratu mettersi da sé il cappio al collo
  • zamákati (-am)

    A) imperf.

    1. gocciolare, gocciare:
    impers. v gornjih nadstropjih zamaka nei piani superiori gocciola

    2. sgocciolare, lasciar passare l'umidità:
    streha zamaka il tetto sgocciola

    3. pren. annaffiare:
    jed zamakati z vinom annaffiare il pasto con del vino

    B) zamákati si (-am si) imperf. refl. bagnarsi:
    pridno zamakati si grla bagnarsi allegramente la gola, bere
  • zasadíti (-ím) | zasájati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. piantare:
    zasaditi njivo s krompirjem piantare un campo a patate
    zasaditi drevje piantare alberi

    2. piantare, ficcare:
    zasaditi nohte v obraz ficcare le unghie nel volto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prvi zasaditi lopato, zasaditi prvo lopato avviare, promuovere un'iniziativa
    pren. zasaditi komu nož v srce trafiggere, spezzare il cuore a qcn.

    B) zasadíti se (-ím se) | zasájati se (-am se) perf., imperf. refl. ficcarsi, piantarsi;
    trnek se je ribi zasadil v grlo l'amo si ficcò nella gola del pesce
  • zastájati (-am) | zastáti (-stánem) imperf., perf.

    1. fermarsi; rimanere indietro, ristagnare:
    grižljaj mu je zastal v grlu il boccone gli si fermò in gola

    2. arrestarsi, andare a rilento; ristagnare:
    zaradi splošne krize trgovina zastaja il commercio ristagna a causa della crisi generale

    3. indolenzirsi, intorpidirsi:
    od sedenja so mu noge zastale le gambe gli si indolenzirono dallo stare seduto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dih mu zastaja od groze il fiato gli si mozza in gola dallo spavento
    pren. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih raccontare così suggestivamente da lasciare gli ascoltatori col fiato sospeso
    pren. kri mu je zastala v žilah il sangue gli si gelò nelle vene
    pren. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo lavora il meno possibile
    pren. v njegovem žepu zastane marsikateri bankovec nelle sua tasche finiscono tanti bigliettoni
  • zatakníti (-em) | zatíkati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, ficcare:
    zatakniti listek za vrata ficcare un biglietto nella porta

    2. piantare

    B) zatakníti se (-em se) | zatíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. ficcarsi, conficcarsi:
    ribi se je trnek zataknil v grlo l'amo si conficcò nella gola del pesce

    2. incastrarsi; incepparsi:
    hlod se je zataknil za korenino il tronco si è incastrato contro una radice

    3. pren. arrestarsi, arenarsi; andar male:
    impers. pri gradnji se je zataknilo i lavori si sono arrestati
    impers. zataknilo se mu je pri izpitu all'esame gli è andata male

    4. impers. pren. impappinarsi, ingarbugliarsi:
    pri deklamiranju se mu je zataknilo si è impappinato nella recita
    beseda se mu je zataknila non riusciva a dire la parola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. kam neki se je zataknil ta otrok dove sarà mai il bambino?
    verz se mu včasih zatakne il verso talvolta zoppica
  • zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
    zažgati ogenj accendere il fuoco

    2. incendiare; bruciare:
    zažgati hišo incendiare la casa
    sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

    3. gastr. (prismoditi) bruciare:
    zažgati pečenko bruciare l'arrosto

    4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
    zažigati upor incitare alla ribellione
    zažigati smeh suscitare il riso
    žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

    B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
    zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta
  • zemlj|a1 [ê] ženski spol (-e …) (prst) die Erde, agronomija in vrtnarstvo das Erdreich, der Boden (apnenčasta Kalkerde, barvilna Farberde, humozna Humuserde, kompostna Komposterde, rdeča Roterde, solnata Salzboden, šotnata Torfboden, vrtnarska Einheitserde, vrtna Gartenerde, za kaktuse Kakteenerde, za lončnice Blumenerde)
    agronomija in vrtnarstvo gola zemlja blanke/nackte Erde
    izkopana zemlja gradbeništvo, arhitektura der Erdaushub
    zrahljana odtajana zemlja die Frostgare
    kemija redke zemlje Seltene Erden množina, Yttererden
    kepa zemlje der Erdklumpen
    kup/kupček zemlje der Erdhaufen
    plast zemlje die Erdschicht
    razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
    velike količine zemlje Erdmassen množina
    okus po zemlji der Erdgeschmack
    poln zemlje erdig
    vsebujoč zemljo erdhaltig
    brez zemlje erdelos, bodenlos
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zmočíti (zmóčim)

    A) perf. bagnare:
    impers. zmočilo jih je do kože la pioggia li bagnò fino alle ossa

    B) zmočíti si (zmóčim si) perf. refl. pren. bagnarsi:
    zmočiti si grlo bagnarsi la gola, bere

    C) zmočíti se (zmóčim se) perf. refl. orinare:
    med. zmočiti se v posteljo bagnare il letto; otr. fare la pipì a letto
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede
  • žrêlo (-a) n

    1. anat. faringe:
    vnetje žrela faringite
    zool. fauci:
    levje, volčje žrelo fauci del leone, del lupo

    2. (usta) bocca:
    nastaviti steklenico na žrelo mettere la bottiglia alla bocca
    nasititi lačna žrela sfamare le bocche affamate, gli animali affamati

    3. pren. apertura, sbocco, fauci:
    žrelo dimnika l'apertura del camino
    žrelo brezna l'apertura della voragine

    4. voragine (del vulcano)

    5. čeb. (izletna odprtina) porta (d'entrata e d'uscita) dell'arnia

    6. navt. boccaporto; metal. bocca (dell'altoforno; di caricamento); voj. bocca (dell'arma da fuoco)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti volku v žrelo correre un grave pericolo
    ne siliti v levje žrelo guardarsi dall'uomo pericoloso, violento
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo mettere la testa nelle fauci del leone
    astr. lunino žrelo cratere lunare
    peklensko žrelo l'inferno
    med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
    žrelo oceana profondità, abisso oceanico
  • γενειάς, άδος, ἡ (γένειον) ep. obrastla ali gola brada, podbradek, lice, čeljust.
  • λέπας, τό [Et. lat. lapis, idevr. l°pad-] (gola) skala, gora.
  • неприкрашенный neolepšan, naraven;
    неприкрашенная истина gola resnica