Franja

razmérje (-a) n

1. rapporto; proporzione:
mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
ljubezensko razmerje relazione amorosa
imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
v razmerju in rapporto:
biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

4. mat. quoziente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale

sekundarn|i (-a, -o) Sekundär- (emisija fizika die Sekundäremission, energija die Sekundärenergie, literatura Sekundärliteratur, skupina Sekundärgruppe, surovina Sekundärrohstoff, krog der Sekundärkreislauf, vir die Sekundärquelle)
sekundarna tuljava elektrika die Sekundärspule
sekundarno navitje elektrika die Sekundärwicklung

sevaln|i (-a, -o) Strahlungs-, Strahl- (fluks der [Strahlungsfluß] Strahlungsfluss, gorilnik der Strahlbrenner, pas der Strahlungsgürtel, ogrevanje die Strahlungsbeheizung, energija die Strahlungsenergie, obremenitev medicina die Strahlenbelastung, peč der Strahlungsofen, toplota die Strahlungswärme, upornost der Strahlungswiderstand, zmogljivost das Strahlungsvermögen)

simból (-a) m

1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico

2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
matematični simboli simboli matematici
simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
rel. simbol vere simbolo niceno
soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status

sónčen sunny; of the sun, sun; sunshiny; solar

sónčni bog sun god
sónčna energija solar energy, power
elektrarna, ki deluje s pomočjo sónčne energije solar (energy) power station
sónčna kura medicina sun cure
sónčna lega sunny aspect
sónčna korona (obstret) corona
sónčno leto solar year
sónčna luč, svetloba sunlight
sónčni mrk solar eclipse
sónčna očala sun spectacles pl, sunglasses pl, (temna) dark glasses
sónčna pega sunspot, (na obrazu) freckle
sónčni sij sunshine
sónčna (lepa) stran the sunny side
sónčna soba sunny room
zelo sónčna soba ZDA sun parlor
sónčni sistem solar system
premikanje sónčnega sistema solar motion
sónčna terasa sun deck
sónčna ura sundial, dial
sónčna steklena veranda ZDA sun parlor
sónčna toplota solar heat, warmth of the sun
sónčni vzhod sunrise, sunup
sónčni zahod sunset, sundown
sónčna (japonska) zastava the Rising Sun
sónčni žarek sun ray, sunbeam
ne prepusten za sónčne žarke sunproof

sónčen de soleil, solaire; ensoleillé, éclairé par le soleil

sončni čas heure ženski spol solaire
sončni dan (belle) journée ensoleillée, (astronomija) jour moški spol solaire
sončna energija énergie ženski spol solaire
sončna kopel bain moški spol de soleil
sončni kralj (zgodovina) Roi-Soleil moški spol
sončna krema créme ženski spol solaire
sončno leto année ženski spol solaire
sončna očala lunettes ženski spol množine de soleil
sončna opeklina coup moški spol de soleil
somčna pripeka ardeur moški spol du soleil
sončni sij soleil moški spol, rayon moški spol de soleil
sončni sistem système moški spol solaire (ali planétaire)
sončna stran côté exposé au soleil, midi moški spol, figurativno beau côté, côté riant
sončna ura cadran moški spol solaire
sončna višina hauteur ženski spol du soleil
sončna vročina chaleur ženski spol solaire (ali du soleil), (tlačeča) soleil de plomb
sončni vzhod lever moški spol du soleil
sončni zahod coucher moški spol du soleil
sončni žarek rayon moški spol de soleil

sónčen de(l) sol; solar

sončni čas (luč, spektrum, sistem, energija, pega, mesec, leto, krogla, obsevanje) hora f (luz f, espectro m, sistema m, energía f, mancha f, mes m, año m, esfera f, irradiación f) solar
sončna kopel baño m de sol
sončni kralj (hist) el Rey Sol
sončna krema crema f cutánea para el sol
sončne celice células f pl solares
sončni kolobar parhelio m
sončni dan día m de sol, (astr) día solar
sončna ura reloj m de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (horizontalna) gnomon m
sončni obrat solsticio m
sončna opeklina quemadura f por el sol, med eritema m solar
sončna očala gafas f pl para el sol
sončna pripeka (žar) ardor m del sol
sončni mrk eclipse m de sol
sončni sij sol m, luz f del sol
sončna stran lado m expuesto al sol
južna sončna stran lado m del mediodía
sončna orbita órbita f del sol
sončna višina altura f del sol
sončna vročina calor m del sol, fam solazo m
soparna sončna vročina bochorno m
sončni vzhod salida f del sol
sončni zahod puesta f del sol, ocaso m
sončni žarek rayo m solar, rayo de sol

termonukleáren (-rna -o) adj. fiz. termonucleare:
termonuklearna energija energia termonucleare
termonuklearno orožje armi termonucleari
termonuklearna reakcija reazione termonucleare

thermal [ɵə:məl]

1. pridevnik (thermally prislov)
fizika termičen; topel, vroč
medicina termalen

thermal cut-out elektrika taljiva varovalka
thermal energy toplotna energija
thermal springs topli izviri, toplice
thermal unit toplotna enota

2. samostalnik
množina, aeronavtika, fizika termika

toplôten de chaleur, thermique

toplotna energija énergie ženski spol calorifique
toplotno izžarevanje rayonnement moški spol thermique, radiation ženski spol de chaleur
toplotna stopinja degré moški spol de chaleur, température ženski spol
toplotni val vague ženski spol de chaleur

toplotn|i [ô] (-a, -o) Temperatur- (čut der Temperatursinn); Wärme-, Hitze- (ekvivalent fizika das Wärmeäquivalent, izmenjevalnik/prenosnik tehnika der Wärmetauscher, Wärmeaustauscher; končič anatomija der Wärmepunkt; most die Wärmebrücke, medicina omot die Wärmepackung, pol der Wärmepol, prevodnik der Wärmeleiter, regulator der Wärmeregler, (pogonski) stroj die Wärmekraftmaschine, števec der Wärmezähler, tok fizika der [Wärmefluß] Wärmefluss, der Wärmestrom, val die Wärmewelle, črpalka tehnika die Wärmepumpe, energija die Wärmeenergie, enota die Wärmeeinheit, izguba der Wärmeverlust, izolacija die Wärmeisolierung, die Wärmedämmung, kapaciteta fizika die Wärmekapazität, lastnost Wärmeeigenschaft, naprava das Wärmegerät, nevihta das Wärmegewitter, občutljivost die Wärmeempfindlichkeit, obdelava die Wärmebehandlung, obremenitev die Wärmebelastung, odpornost die Wärmebeständigkeit, Hitzebeständigkeit, regulacija tehnika, živalstvo, zoologija die Wärmeregulation, slika das Wärmebild, stopnja/stopinja der Wärmegrad, tehnika die Wärmetechnik, vrednost der Wärmewert, zaščita der Wärmeschutz, gospodarstvo die Wärmewirtschaft, ravnotežje der Wärmehaushalt, sevanje fizika die Wärmestrahlung)
toplotno stabilen hitzebeständig
toplotno občutljiv wärmeempfindlich
toplotno odporen wärmebeständig
toplotno prepusten wärmedurchlässig
toplotno prevoden wärmeleitfähig

torn|i [ó] (-a, -o) Friktions-, Reib-, Reibungs- (koeficient der Reibungskoeffizient, kolut das Reibrad, kot der Reibungswinkel, elektrika die Reibungselektrizität, energija die Reibungsenergie, obloga der Reibbelag, toplota die Reibungswärme, gonilo das Reibungsgetriebe, segrevanje die Reibungshitze)

vezaln|i¹ (-a, -o)

1. Binde- (nit der Bindefaden)

2. fizika, kemija Bindungs- (sila die Bindungskraft, energija die Bindungsenergie)

3.
vezalni žitni kosilnik der Mähbinder

vezavn|i¹ (-a, -o) Bindungs-
vezavna energija fizika, kemija die Bindungsenergie

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

vis množina vires [vis; váiəri:z] samostalnik
(latinsko), fizika moč, sila

vis inertiae vztrajnostna moč
vis viva kinetična energija

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

vitálen vital

vitalna energija energía f vital
vitalno vprašanje cuestión f vital

vôden (-dna -o) adj. d'acqua, dell'acqua, acquaiolo, acquatico, acqueo; idrico; idraulico; idro-:
vodna kapljica goccia d'acqua
vodna para vapore acqueo
vodni števec contatore dell'acqua
vodni zbiralnik collettore, collettore idrico
vodne ptice, rastline uccelli acquatici, piante acquatiche
aer. vodno letalo idroplano
vodna energija energia idrica
vodno smučanje sci d'acqua, sci acquatico
navt. vodna brazda scia
navt. vodna črta linea di galleggiamento, linea d'acqua
vodna elektrarna centrale idroelettrica
zool. vodna kokoška (črna liska) gallinella d'acqua (Gallinula chloropus)
bot. vodna leča lemna (Lemna)
friz. vodna ondulacija messa in piega
šport. vodne smuči sci d'acqua
vodna tehtnica livella ad acqua
vodna turbina turbina idraulica
fiz. vodni kalorimeter calorimetro ad acqua
zool. vodni pajek argironeta (Argyroneta aquatica)
zool. navadni vodni drsalec velia (Velia rivulorum)
vodna pipa narghilè
vodna ura clessidra, orologio ad acqua
kem. vodni plin gas d'acqua
zool. pl. vodni pljučarji basommatofori (sing. -o) (Basommatophora)
vodni stolp castello d'acqua
strojn. vodni stroji macchine idrauliche
vodni top autopompa
vodno kolo ruota idraulica; bindolo
vodno pravo diritto delle acque
vodno stanje livello dell'acqua

vodn|i (-a, -o) Wasser- (grad das [Wasserschloß] Wasserschloss, mehur medicina die Wasserblase, mlin die Wassermühle, oblak die Wasserwolke, priključek der [Wasseranschluß] Wasseranschluss, režim der Wasserhaushalt, steber die Wassersäule, stolp der Wasserturm, šport der Wassersport, števec der Wasserzähler, die Wasseruhr, tlak der Wasserdruck, tok der Wasserstrom, top der Wasserwerfer, die Wasserkanone, udar der Wasserschlag, zalogovnik der Wasserkasten, znak das Wasserzeichen, žleb die Wasserrinne, barva die Wasserfarbe, cev das Wasserrohr, črpalka die Wasserpumpe, energija die Wasserkraft, gladina der Wasserspiegel, kopel das Wasserbad, para der Wasserdampf, pipa die Wasserpfeife, pištola die Wasserpistole, pljuča die Wasserlunge, postelja das Wasserbett, površina die Wasserfläche, (površina vode) die Wasseroberfläche, pravica das Wasserrecht, raztopina die Wasserlösung, smučka der Wasserski, terapija die Wasseranwendung, tromba die Wasserhose, turbina die Wasserturbine, zanka die Wasserschleife, žila die Wasserader, žival das Wassertier, gospodarstvo die Wasserwirtschaft, hlajenje die Wasserkühlung, kolo das Wasserrad, pravo das Wasserrecht, ravnotežje der Wasserhaushalt, die Wasserbilanz, steklo das Wasserglas, stikalo der Wasserschalter); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika wasserbewohnend ➞ → pižmar, kunec, pajek, stenica, kislica, perunika, želva …
|
vodno zelo bogat stark wasserführend