pripravljen (-a, -o)
1. bereit (na auf), na izpit, dokumentacija ipd.: vorbereitet (na auf, za für) (dobro wohlvorbereitet); -bereit (za obratovanje betriebsbereit, za obratovanje/delovanje/ukrepanje einsatzbereit, dienstbereit, za pogajanja verhandlungsbereit, na kompromise [kompromißbereit] kompromissbereit, na obrambo wehrbereit, na odhod reisebereit, abmarschbereit, na parjenje živalstvo, zoologija paarungsbereit, na skok šport sprungbereit, na smrt todbereit, na vojno kriegsbereit, na žrtve opferbereit, za boj kampfbereit, gefechtsbereit, za koncesije konzessionsbereit, hilfsbereit, tvegati risikobereit, za odhod abfahrtbereit, abfahrbereit, za diskusijo diskussionsbereit, za pogovor/pogovore gesprächsbereit, za pohod marschbereit, za polet flugbereit, za sporazumevanje verständigungsbereit, za strel [schußbereit] schussbereit, feuerbereit, za šivanje nadelfertig, za start šport startbereit, za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit)
2. (gotov) fertig; hrana: löffelfertig, zelenjava ipd. za kuhanje: küchenfertig, kochfertig, hitro: das Schnellgericht, Fertiggericht; -fertig (za uporabo gebrauchsfertig, za jadranje segelfertig, za akcijo einsatzfertig, za litje gießfertig, za montažo montagefertig, za obratovanje betriebsfertig, za oddajo na pošti postfertig, za odhod reisefertig, za odpremo/odpošiljanje versandfertig, za pečenje bratfertig, za stavljenje satzfertig, za tisk druckfertig, za uporabo streichfertig, za vgraditev/montažo einbaufertig)
3. -klar (na start šport, letalstvo startklar, za bitko pomorstvo gefechtsklar, za plovbo pomorstvo seeklar, za polet letalstvo flugklar, za plovbo/vzlet/akcijo einsatzklar)
4. v primerni obliki: -fähig (za tisk druckfähig, za obratovanje betriebsfähig, za uporabo einsatzfähig)
5. (zrel) -reif (za odločanje entscheidungsreif, za gradnjo baureif, za tisk druckreif, za vgraditev einbaureif)
6. (primeren) -gerecht (za računalniško obdelavo computergerecht)
7. (voljan, duševno pripravljen) willig, -willig (na zdravljenje zasvojenosti entziehungswillig, plačati zahlungswillig, pomagati hilfswillig), -freudig (za tveganja risikofreudig)
|
biti pripravljenen bereit sein, vorbereitet sein, bereitstehen, sich bereit halten, za boj: unter Waffen stehen, in Bereitschaft sein, na kaj slabega: [gefaßt] gefasst sein auf (na vse aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein), na odhod: auf dem Sprung sitzen, in den Startlöchern sitzen
imeti pripravljenno bereithalten, in Bereitschaft haben, bereit haben, na zalogi: vorrätig halten, parat haben
Pozor, pripravljeni, zdaj! Achtung, fertig, los!
Zadetki iskanja
- ptíček petit oiseau, oiselet moški spol , oisillon moški spol
zrel ptiček (figurativno) un joli moineau, un mauvais sujet, une mauvaise graine, un vaurien - pȕce -eta s, mn. pȕca pȕtācā in pucèta pucétā
1. gumb: zakopčati puce sva puceta
2. gumb, stikalo: pritisnem na puce i svetlost blesnu
3. jagoda: puce grozda, bilo kakvog voća; zdrav kao puce zelo zdrav; zreo kao puce zelo zrel - punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek
punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se! - rušenj|e srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Abreißen, das Abtragen, Abbrucharbeiten množina
zrel za rušenje baufällig, abbruchreif
podjetje za rušenje das Abbruchunternehmen
rudarstvo odkopavanje z rušenjem der Bruchbau
(stebrno Örterbruchbau) - sazón ženski spol čas, hip; zrelost; ugoden čas ali trenutek; okusnost; dišava, začimba
a sazón o pravem (ugodnem) času
a la sazón takrat, tisti čas; prav tedaj; obenem, hkrati
antes de sazón pred časom
con sazón o pravem času
(no) estar en sazón (ne) biti zrel
fuera de sazón času neprimeren
llegar a la sazón dozoreti, doseči zrelost - Schrott, der, (-/e/s, -e) staro železo, odpadne kovine; zu Schrott fahren uničiti; reif für den Schrott zrel za odpad
- sir samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ sajtnastrgan sir ▸ reszelt sajtnarezan sir ▸ szeletelt sajtokusen sir ▸ ízletes sajtpikanten sir ▸ pikáns sajt, csípős sajtnaribati sir ▸ sajtot reszelnarezati sir ▸ sajtot szeleteljesti sir ▸ sajtot eszikdelati sir ▸ sajtot készítsendvič s sirom ▸ kontrastivno zanimivo sajtos szendvicssolata s sirom ▸ kontrastivno zanimivo sajtos salátaposuti s sirom ▸ sajttal megszórnamazati s sirom ▸ sajttal megkenrezina sira ▸ sajtszeletkošček sira ▸ sajtdarabhlebec sira ▸ sajtgurigakos sira ▸ egy darab sajtkilogram sira ▸ egy kilogramm sajtkocka sira ▸ sajtkockahlebček sira ▸ sajtkorongkolut sira ▸ sajtkorong, sajtguriga, sajthengerizdelava sira ▸ sajtkészítésproizvodnja sira ▸ sajtgyártászorenje sira ▸ sajtérlelésdežela sira ▸ sajt országasir v slanici ▸ sajt sós lébensir za mazanje ▸ kockasajt, ömlesztett sajt, kenősajtstaran sir ▸ érlelt sajtzorjen sir ▸ érlelt sajtzrel sir ▸ érett sajtSir narežemo na čim tanjše rezine ali kocke in ponudimo na posebnem krožniku. ▸ A sajtot minél vékonyabb szeletekre vagy kockákra vágjuk, és külön tányéron szolgáljuk fel.
Povezane iztočnice: ovčji sir, nemastni sir, polnomastni sir, ocvrti sir, poltrdi sir, mehki sir, mastni sir, trdi sir, kozji sir, mladi sir, beli sir, topljeni sir, ementalski sir, kravji sir, dimljeni sir, feta sir, sveži sir, kremni sir, sir za žar, bovški sir, paški sir, tolminski sir, nanoški sir, bohinjski sir, ribani sir, načo sir, nacho sir, slani sir - sklepanj|e2 [é] srednji spol (-a …) (sprejemanje sklepov) die [Beschlußfassung] Beschlussfassung
zrel za sklepanje [beschlußreif] beschlussreif - spolno geschlechtlich, sexuell; geschlechts- (bolan geschlechtskrank, zrel geschlechtsreif, nevtralen geschlechtsneutral, specifičen geschlechtsspezifisch, zrel geschlechtsreif)
- sprejem1 [è] moški spol (-a …) (sprejetje) sklepov, zakonov: der [Beschluß] Beschluss
sprejem sklepov die [Beschlußfassung] Beschlussfassung
zrel za sprejem [beschlußreif] beschlussreif
manjšina, ki lahko prepreči sprejem sklepov die Sperrminorität - šol|a [ó] ženski spol (-e …)
1. die Schule (baletna Ballettschule, celodnevna Ganztagsschule, Tagesschule, dekliška Mädchenschule, delovna Arbeitsschule, deška Knabenschule, dopisna Fernschule, eksperimentalna Versuchsschule, elitna Eliteschule, enotna Einheitsschule, glasbena Musikschule, gospodinjska Haushaltungsschule, gradbena Bauschule, hotelska Hotelfachschule, industrijska Werkschule, izbirna Angebotschule, Wahlschule, jezuitska Jesuitenschule, kmečka gospodinjska Landfrauenschule, latinska Lateinschule, ljudska Volksschule, mala Vorschule, meščanska Bürgerschule, Hauptschule, mornariška Marineschule, nedeljska Sonntagsschule, obratna poklicna Betriebsberufsschule, obrtna Gewerbeschule, obvezna Pflichtschule, osnovna Elementarschule, Volksschule, Grundschule, petdnevna Fünftageschule, pevska Singschule, plesna Tanzschule, podeželska Landschule, poklicna Berufsschule, poljedelska Landbauschule, pomorska Seefahrtschule, pomožna Hilfsschule, posebna Sonderschule, privatna/zasebna Privatschule, rudarska Bergschule, samostanska Klosterschule, Ordensschule, središčna Mittelpunktschule, Zentralschule, strokovna poklicna Berufsfachschule, strokovna Fachschule, strokovna za gozdarstvo Forstfachschule, tehniška Technikerschule, trgovska Handelsschule, verska Bekenntnisschule, Religionsschule, Konfessionsschule, vojaška Heeresschule, Militärschule, vrtnarska Gartenbauschule, waldorfska Waldorfschule, zgledna/vzorna Musterschule, župnijska Pfarrschule, petja Gesangschule, Singschule, risanja Zeichenschule, šivanja Nähschule, za medicinske sestre Schwesternschule, za slabovidne Sehbehindertenschule, Blindenschule, za slušno prizadete Gehörlosenschule, za tolmače Dolmetscherschule, z internatom Internatsschule), die Lehranstalt
… šole Schul-
(konec der [Schulschluß] Schulschluss, obiskovanje der Schulbesuch, oblika die Schulform, vodja der Schulleiter, uprava die Schulverwaltung, urejanje prometa v bližini die Schulwegsicherung, ustanovitelj der Schulträger, vodenje die Schulleitung, začetek der Schulbeginn, Schulanfang, zapustitev der Schulabgang)
dijak/dijakinja šole za … der …-schüler/ die …-schülerin (šole za medicinske sestre Schwesternschülerin, meščanske šole Hauptschüler, Hauptschülerin, osnovne/ljudske šole Volksschüler, Volksschulerin, pomožne šole Hilfsschüler, Sonderschüler, Hilfsschülerin, Sonderschülerin, samostanske šole Klosterschüler, Klosterschülerin)
učitelj pomožne šole der Hilfsschullehrer
učitelj posebne šole der Sonderschullehrer
naveličan šole schulmüde
bolan zaradi šole schulkrank
2.
srednja šola die höhere Schule, Mittelschule (srednja tehnična höhere Berufsfachschule)
visoka šola Hochschule
višja/visoka strokovna šola Fachhochschule
| ➞ → visoka šola
3.
šola v naravi die Schulsportwoche, Schullandwoche
4.
dokončana/zaključena šola der …-[schulabschluß] schulabschluss
(osnovna [Volksschulabschluß] Volksschulabschluss), die Reife, …-reife (meščanska mittlere Reife, strokovna Fachschulreife)
5. stavba: die Schule, das Schulgebäude
6.
radijska šola das Funkkolleg, der Schulfunk
televizijska šola das Telekolleg
šport plezalna šola der Klettergarten
7. (stroka) die Schule
filozofija Frankfurtska šola die Frankfurter Schule
kirenajska šola kyrenäische Schule
mnenje šole die Schulmeinung
8.
figurativno stara šola die alte Schule
dobra šola eine gute Schule, eine Warnung
trda šola eine harte Schule
drago plačati šolo Lehrgeld zahlen müssen
|
iz šole aus der Schule, von der Schule (poznati iz šole von der Schule kennen)
izključiti iz šole von der Schule weisen
priti/prihajati iz šole aus der Schule kommen
vreči iz šole feuern, aus der Schule werfen
vzeti iz šole aus der Schule nehmen/fortnehmen
znanje iz šole Schulkenntnisse množina
iti na drugo šolo die Schule wechseln
prepisati na drugo šolo (ein Kind) ausschulen, umschulen
prehod na drugo šolo der Schulwechsel
pred šolo vor der Schule
strah pred šolo die Schulangst
v šoli in der Schule, schulisch, (interni) innerschulisch
v šolo in die Schule
težave v šoli Schulschwierigkeiten množina
v šoli pridobljeno znanje Schulkenntnisse množina
hoditi v šolo zur Schule gehen, eine Schule besuchen
hoditi v plesno šolo Tanzstunden mitmachen
hoja/pot v šolo der Schulgang
iti v šolo in die Schule gehen
pot v šolo der Schulweg
vpisati v prvi razred šole einschulen
vpisati na drugo šolo umschulen
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za šolo schulfähig, schulreif
atlas za šole der Schulatlas
primeren za šolo schulgerecht - tísk print, printing; press; typography; impression; pogovorno type
v tísku in print, in the press, passing through the press
pripravljen, zrel, gotov za tísk in type; correct; ready to go to press
tísk in založba (DZS) printers and publishers (DZS)
debel tísk boldface, bold (ali heavy, thick) type
jasen (majhen, velik) tísk clear (small, large) type
nejasen, zabrisan tísk slur
klečeplazen tísk the reptile press
razprti tísk space type
poševni tísk italics pl
gotski tísk (črke) black letters pl, Gothic, Fraktur
dnevni tísk daily prints pl, daily press
senzacijski tísk (časopisje) the tabloids, the gutter press
svoboda tíska freedom of the press
knjiga je v tísku the book is being printed (ali is with the printers)
dati v tísk to put in print, to bring out, to publish
hitro dati knjigo v tísk to rush a book into print
iti v tísk to go to press
zavezati jezik tísku (figurativno) to throttle (ali to hamstring, zastarelo to jugulate) the press - uprizorit|ev ženski spol (-ve …) die Aufführung, die Inszenierung
navodilo za uprizoritev die Bühnenanweisung
zrel za uprizoritev bühnenfähig, bühnenreif - vešála gallows pl, gallows tree, gibbet
zrel za vešála ripe for the gallows, fit for the gibbet
dati, obesiti na vešála to hang on the gallows
obsoditi, poslati na vešála to send to the gallows
priti na vešála to finish up on the gallows
umreti na vešálih to die on the gallows
zaslužiti vešála to deserve hanging
za to bo prišel na vešála he will hang for it - víslice gallows, pl gallows, gallowses; gallows tree; gibbet
zrel za víslice (figurativno) ripe for the gallows
priti na víslice to end up on the gallows
rešiti se víslic (figurativno, umreti naravne smrti) to cheat the gallows
umreti na víslicah to die on the gallows - vstekleničenj|e srednji spol (-a …) die Abfüllung
zrel za vstekleničenje flaschenreif - vstop v šolo moški spol die Einschulung
zrelost za vstop v šolo die Schulreife
zrel za vstop v šolo schulreif - zakol [ô] moški spol (-a …) die Schlachtung (domači Hausschlachtung, prisilni Notschlachtung, na črno Schwarzschlachtung)
… za zakol Schlacht-
(kokoš das Schlachthuhn)
zrel za zakol schlachtreif
dan zakola der Schlachttag - zgodaj [ó] früh, zeitig; (pravočasno) beizeiten
zgodaj zjutraj in aller Frühe, früh am Morgen, frühmorgens
zgodaj poleti/jeseni im Frühsommer/Frühherbst
ki zgodaj … Früh-
(vstaja der Frühaufsteher, cvete der Frühblüher), früh- (rodi frühtragend, cvetoč frühblühend, zrel frühreif)