Franja

kompresíja compression ženski spol

kompresija zraka compression de l'air

kroženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Zirkulation; (krogotok) der Kreislauf (vode Wasserkreislauf); der Umlauf (Zemlje Erdumlauf, zraka Luftumlauf, naravno der Naturumlauf), die Umwälzung (zraka Luftumwälzung)
kroženje okoli česa (obkrožitev) die Umkreisung (von)
šport das Kreisen (s trupom Rumpfkreisen, z nogo Beinkreisen, z rameni Schulterkreisen, z roko Handkreisen)

króženje (-a) n circolazione; giro; aer. rotazione; rivoluzione; fiz. circuitazione, rivoluzione:
kroženje zraka circolazione dell'aria
kroženje zemlje rotazione terrestre
kroženje kapitala circolazione dei capitali
kroženje vozil carosello

live (up) on prehodni glagol
živeti od česa; prehraniti se s čim; biti odvisen od koga

to live (up) on the fat of the land živeti v izobilju
he lives on his wife žena ga preživlja
to live on fruit (one's salary) živeti ob sadju (svoji plači)
to live on air živeti od zraka

londonski smog stalna zveza
ekologija (o onesnaženosti zraka) ▸ londoni szmog
Sopomenke: zimski smog

Luft, die, (-, Lüfte) zrak, schlechte Luft slab zrak; reine Luft čist zrak; dicke Luft figurativ slabo vzdušje; Luft kriegen/bekommen priti do sape; Luft holen/schöpfen (globoko) vdihniti, figurativ zadihati; frische Luft schöpfen iti na sprehod, iti na svež zrak; die Luft anhalten zadržati sapo, figurativ biti tiho; sich Luft machen narediti si prostor; seinen Gefühlen/seinem Herzen Luft machen dati si duška; die Luft zum atmen nehmen utesnjevati, dušiti; Luft sein : er ist für mich Luft zame kot da ga ni; als Luft behandeln ignorirati; an die Luft setzen figurativ vreči ven, postaviti pred vrata; aus der Luft iz zraka; aus der Luft gegriffen figurativ iz trte izvit/iz palca izsesan; in der Luft v zraku; in der Luft liegen biti v zraku; in der Luft zerreißen raztrgati; in die Luft sprengen/werfen vreči v zrak; in die Luft fliegen odleteti v zrak, eksplodirati; in die Luft reden figurativ govoriti v veter; in Luft zergehen figurativ razbliniti se; Löcher in die Luft gucken buljiti/bolščati/strmeti predse; nach Luft schnappen hlastati za zrakom; per Luft z letalom; von Luft und Liebe od samih dobrih besed; Lüfte, pl , sapice; višave; freiere/bessere Lüfte in etwas bringen spustiti sveže sapice v; König der Lüfte kralj višav

Luftabschluß, Luftabschluss: unter Luftabschluß za zrak neprepustno, hermetično; erhitzen: brez dostopa zraka, v odsotnosti zraka

mantener* (glej tener) (trdno) držati, vzdrževati, voditi (pogovor)

mantener correspondencia con dopisovati si z
mantener el fuego vzdrževati ogenj
mantener el precio držati ceno
mantenerse hraniti se
mantenerse del aire od zraka živeti
mantenerse firme en su propósito trdno vztrajati pri svojem sklepu
mantenerse de legumbres le od zelenjave živeti

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

mendà adv.

1. forse, possibilmente, probabilmente:
slabo ji je, menda od slabega zraka si sente male, forse a causa dell'aria cattiva
saj menda ne boš hud, če prisedem non hai niente in contrario se mi siedo?!

2. (v medmetni rabi izraža soglasje) certo:
'Me vzameš s seboj?' 'Menda ja!' 'Mi prendi con te?' 'Ma certo!'

mérjenje measuring; measurement

mérjenje iz zraka (letala) aerial survey

milagro moški spol čudo, čudež

ni de milagro niti v sanjah ne
hacer milagros čudeže delati
vivir de milagro od zraka živeti, malo jesti
vida y milagros življenja in dejanja, potek življenja

moiteur [mwatœr] féminin

1. vlažnost, vlaga

moiteur de l'air vlaga zraka
moiteur étouffante dušeča vlaga

2. znoj

nadihati se povratni glagol
1. (o zraku) ▸ teleszívja magát [levegővel]Proti večeru smo šli iz stanovanja, da smo se malo nadihali svežega zraka. ▸ Estefelé kimentünk a lakásból, hogy szívjunk egy kis friss levegőt.

2. (vdihniti škodljivo snov) približek prevedka ▸ belélegezNudili so prvo pomoč osebi, ki je skušala sama pogasiti požar, a se je nadihala plinov. ▸ Elsősegélyt nyújtottak egy személynek, aki megpróbálta maga eloltani a tüzet, de gázokat lélegzett be.

3. (o posledici napora) ▸ kifújja magát
Vsakih petindvajset metrov se je moral ustaviti in nadihati. ▸ 25 méterenként meg kellett állnia, hogy kifújja magát.
Po olimpijskih igrah v Londonu se je spočila, nadihala in vnovič dokazala, da ji ni para. ▸ A londoni olimpia után kipihente, kifújta magát, és ismét bebizonyította, hogy felülmúlhatatlan.

4. (naužiti se zaželene snovi ali vonja) ▸ teleszippantja magát Nadiha se eksotičnega parfuma iz bele sandalovine, lubja, cimetovih dreves in vonja evkaliptusovih listov. ▸ Teleszippantja magát a fehér szantálfa, a fakéreg, a fahéj és az eukaliptuszlevelek egzotikus illatával.

5. (o izkušnjah ali situacijah) ▸ teleszívja magát, kiélvezOdklopiti vsakdanjik, spoznati nove kulture, nadihati se drugačnega zraka in poskusiti drugačno hrano. ▸ Kikapcsolni a hétköznapokat, új kultúrákat megismerni, teleszívni magunkat más levegővel, és másfajta ételeket kóstolni.
Miru se najbolj nadiha zgodaj zjutraj, ko se čez travnike sprehodi do bližnje cerkvice. ▸ A nyugalmat leginkább a kora reggeli órákban élvezheti ki, amikor átsétál a réteken a közeli templomhoz.

nadíhati se

nadíhati se svežega zraka to inhale fresh air

naften pridevnik
1. (o naravnem viru) ▸ olaj-, kőolaj-Cene na naftnem trgu so se v zadnjem času stabilizirale, potem ko so se v preteklih mesecih krepko znižale. ▸ Az olajpiaci árak az utóbbi időben stabilizálódtak, miután az elmúlt hónapokban meredeken csökkentek.Po teoriji bi moralo priti po lanski naftni krizi do skoka cen plina v razmiku nekaj mesecev. ▸ A tavalyi kőolajválság után a gázáraknak elvileg néhány hónapon belül meg kellett volna emelkedniük.Na začetku tridesetih je bilo samo v najožji okolici Oklahome Cityja kakih 2.000 naftnih vrtin. ▸ Az 1930-as évek elején csak Oklahoma City közvetlen közelében mintegy 2.000 olajkút volt.Povezane iztočnice: naftni madež, naftna ploščad

2. (o vrsti goriva) ▸ dízel-Izpusti plinov iz vozil na naftni pogon so najbolj pogosto omenjeni onesnaževalci zraka. ▸ A dízelmeghajtású járművek által kibocsátott gáz a leggyakrabban említett légszennyező anyag.
Ekološko prijazni hibridi so tako vse dostopnejši in postajajo vse resnejša konkurenca običajnim bencinskim in naftnim motorjem. ▸ A környezetbarát hibridek egyre megfizethetőbbek lesznek, és komoly versenytársaivá válnak a hagyományos benzin- és dízelmotoroknak.
Ladjam so zamenjali parne stroje z naftnimi, enako so storili z vlaki. ▸ A hajók gőzgépeit dízelmotorok váltották fel, ugyanez történt a vonatokkal is.

namólsti (-mólzem) perf.

1. mungere

2. pren. trovare, scovare;
namolsti kaj iz zraka inventare qcs. di sana pianta

odprtin|a ženski spol (-e …) die Öffnung (tudi anatomija), das Loch; pomorstvo v ladijskem krovu: die Luke; žepa ipd.: der Eingriff; ozka, podolgovata: der Schlitz; na pisemskih nabiralnikih ipd.: der Einwurf, Briefeinwurf; v zidu: die Aussparung, der Durchbruch, Mauerdurchbruch; okenska: das -fenster (deteljičasta Kleeblattfenster, rozetna Passfenster, v obliki ključavnice Schlüssellochfenster); na puškini cevi: die Mündung; vstopna/izstopna za človeka: tehnika der Einstieg, der Ausstieg, der Durchstieg, das Mannloch, das Schlupfloch; okence za kontrolo instrumentov: das Schauglas, die Schauöffnung, das Schauloch, za dotok/dovajanje: der [Einlaß] Einlass (zraka [Lufteinlaß] Lufteinlass), der Einlauf, za odtok/ odvajanje: der [Auslaß] Auslass, der Ablauf; -öffnung, -loch (analna Analöffnung, tehnika čistilna Räumungsöffnung, živalstvo, zoologija dihalna Atemöffnung, Atemloch, živalstvo, zoologija izpraznjevalna Auswurföffnung, izstopna Austrittsöffnung, živalstvo, zoologija Ausströmöffnung, medicina izstrelna [Ausschußöffnung] Ausschussöffnung, iztočna [Ausflußöffnung] Ausflussöffnung, tehnika Lenzloch, rastlinstvo, botanika kalilna Keimloch, tehnika kontrolna Kontrollöffnung, anatomija nožnična Scheidenöffnung, živalstvo, zoologija gnezdilnega dupla Nestloch, za veho na sodu Spundloch, okenska Fensteröffnung, polnilna Einfüllöffnung, prebodna Abstichloch, prehodna [Durchlaßöffnung] Durchlassöffnung, pretočna [Durchflußöffnung] Durchflussöffnung, prijemna Griffloch, strešna Dachöffnung, telesna Körperöffnung, ustna Mundöffnung, Maulöffnung, vhodna Flugloch, Einflugloch, tehnika vlivalna Eingießloch, vstopna Einströmöffnung, zračna Luftloch, zvočna Einsprechöffnung, Schallöffnung)
velikost odprtine die Öffnungsweite

odsesavanj|e srednji spol (-a …) das Absaugen, die Absaugung (zraka Luftabsaugung)

odvajanj|e¹ srednji spol (-a …) denarja: die Abführung; plinov, vode, dima ipd.: die Ableitung, Abführung, der Abzug, der Austritt (dima Rauchabzug, Rauchaustritt, Rauchabführung)
odvajanje vode die Entwässerung
tehnika pri strojih: der Austrag
rudarstvo odvajanje in dovajanje zraka die Wetterführung