Franja

svéž frais ; (nov) nouveau ; (nedaven) récent, de nouvelle date

sveže cvetlice fleurs fraîches
sveže jajce œuf frais (pondu)
svež kruh pain frais
sveže sadje fruits frais (cueillis)
sveže perilo du linge propre
sveža zelenjava légumes frais (ali verts)
sveže obrit (umit) rasé (lavé) de frais
sveže pleskano! (opozorilo) peinture fraîche!
imeti kaj v svežem spominu avoir quelque chose présent à la mémoire
obleči sveže perilo changer de linge, se changer
obleči svežo srajco mettre une chemise propre
sveže preobleči posteljo changer les draps d'un lit
iti na svež zrak aller prendre l'air

svéž (-a -e) adj.

1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco

2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde

3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche

5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie

svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente

sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
svež kruh pan m del día, pan fresco
sveže maslo manteca f fresca
sveže sadje fruta f fresca
sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
svež in čil animado y resuelto
svežega videza de aspecto sano y robusto
sveže obrit recién afeitado
sveže pleskan recién pintado
sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
sveže ribe pescado m fresco
sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
obleči svežo srajco mudar la camisa
sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco

svinja|ti (-m) ferkeln, sauen; versauen
svinjati zrak tovarna: eine Dreckschleuder sein

šob|a¹ [ó] ženski spol (-e …) tehnika die Düse (glavna Hauptdüse, gorilna Brenndüse, igelna Nadeldüse, izpušna Ausströmdüse, Kortova Kort-Düse, mešalna Mischdüse, potisna Schubdüse, predilna Spinndüse, pršilna Sprühdüse, razprševalna Nebeldüse, Regendüse, Spritzdüse, vbrizgovalna Einspritzdüse, vlečna Ziehdüse, vrtinčna Wirbeldüse, zastružna die Schneedüse, vrtljiva Drehdüse, za vlečenje Zugdüse, za zrak Luftdüse); varilna: das Mundstück, Schweißmundstück
šoba za svež zrak der Frischluftausströmer
dno s šobami der Düsenboden
postopek z vlečenjem skozi šobe das Düsenziehverfahren
držalo za šobe der Düsenstock

švígniti passer comme un trait, s'élancer

v zrak, kvišku švigniti s'élever (ali s'élancer) dans les airs; (konja) frapper

têžek | težák (têžka -o)

A) adj.

1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
težek kot svinec pesante come il piombo
težek zimski plašč cappotto pesante
težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
težka industrija industria pesante

2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
težki tovornjaki autocarri pesanti
težko pohištvo mobili massicci

3. (ki izraža telesni napor) pesante:
težki koraki passi pesanti
težko dihanje respiro affannoso

4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
težek poklic professione difficile
težka naloga compito difficile, arduo
za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
težka bolezen malattia grave
težka naloga incarico gravoso
težka resnica verità sgradevole
težek poraz dura sconfitta

6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
težka izguba una perdita grave, penosa
težka slutnja un brutto presentimento

7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
težek zrak aria pesante
težek molk un pesante silenzio

8. (hud) grave, forte:
težka žalitev offesa grave
težki davki forti tasse

9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
težek ranjenec ferito grave
težek tat un fior di malandrino
vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
pog. težka hrana cibi pesanti

11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
težek otrok un bambino difficile
pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
šport. težka atletika atletica pesante
voj. težka artilerija artiglieria pesante
voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
voj. težki top cannone pesante
voj. težko orožje armi pesanti
šport. težka kategorija categoria pesante
metal. težka kovina metallo pesante
težka ječa carcere duro
težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
težka prst terra argillosa
metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
kem. težka voda acqua pesante
strojn. težki bencin benzina pesante
grad. težki beton calcestruzzo ordinario
les. težki les legno duro
kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
strojn. težko olje olio pesante
težko motorno kolo maximoto
med. težka sapa polipnea
pren. težki kalibri gli alti papaveri

B) têžki (-a -o) m, f, n
brati kaj težkega leggere cose serie
ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro

top|el [ô/ó] (-la, -lo)

1. warm
še topel kruh ipd.: ofenwarm, figurativno novica: brühwarm
živalstvo, zoologija -warm (s stalno toplo krvjo gleichwarm, nestalno topel wechselwarm, žival z nestalno topo krvjo der Wechselwarmblüter)
topla hrana warmes Essen
topla kuhinja warme Küche
Wärme-, Warm- (sneg der Warmschnee, doba die Wärmezeit, fronta die Warmfront, kopel das Warmbad, obdobje die Warmzeit, oblikovanje die Warmformung)

2. (prisrčen) pozdrav ipd.: warm, heiß, človek: warmherzig
toplo priporočiti wärmstens empfehlen

3. volna, odeja: (topel in mehek) kuschelig, mollig
|
držati na toplem/ohranjati toplo warm halten, na štedilniku: warm stellen ➞ → topla jama, topla malica, topla voda, topli rastlinjak, topli zrak, toplo vreme

toplotna črpalka stalna zveza
1. (ogrevalna naprava ali sistem) ▸ hőszivattyú
Pri uporabi toplotne črpalke se zelo pogosto uporablja zunanji zrak kot vir toplote. ▸ Hőszivattyú használata esetén nagyon gyakran a külső levegőt használják hőforrásként.
Toplotna črpalka bo služila tudi za ogrevanje sanitarne vode. ▸ A hőszivattyút háztartási meleg víz előállítására is használják majd.
Sopomenke: toplotna

2. strojništvo (del naprave) ▸ hőszivattyú
Uporaba sušilnih strojev s toplotno črpalko ima več prednosti in omogoča več vrst prihrankov. ▸ A hőszivattyús szárítók használata számos előnnyel jár és többféle megtakarítást tesz lehetővé.

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vakumska črpalka stalna zveza
strojništvo (naprava za ustvarjanje vakuuma) ▸ vákuumszivattyú
Vakuum v kakem prostoru ustvarimo tako, da iz njega z vakuumskimi črpalkami izčrpamo zrak. ▸ Egy helyiségben úgy hozhatunk létre vákuumot, hogy a levegőt vákuumszivattyúkkal kiszivattyúzzuk.
Sopomenke: vakuumska črpalka

vakuumska črpalka stalna zveza
strojništvo (naprava za ustvarjanje vakuuma) ▸ vákuumszivattyú
Vakuum v kakem prostoru ustvarimo tako, da iz njega z vakuumskimi črpalkami izčrpamo zrak. ▸ Egy helyiségben úgy hozhatunk létre vákuumot, hogy a levegőt vákuumszivattyúkkal kiszivattyúzzuk.
Sopomenke: vakumska črpalka

vdáhniti to inspire; to breathe (in, into)

vdáhniti zrak to breathe in air
vdáhniti komu zrak v pljuča to breathe air into someone's lungs

vdíhati (-am) | vdihávati (-am) perf., imperf.

1. inspirare, ispirare, aspirare, inalare:
vdihati svež zrak inspirare aria fresca

2. pren. ispirare, infondere

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

ventilator moški spol (-ja …) der Ventilator, der Lüfter, das Gebläse (grelni Heizgebläse, jamski rudarstvo Grubenlüfter, za zrak Luftgebläse, stropni Deckenventilator, za hlajenje svetilke Lampengebläse, za pokalni plin rudarstvo Knallgasgebläse, za sveži zrak Frischluftgebläse)
hlajenje ventilatorja die Gebläsekühlung
motor ventilatorja der Gebläsemotor
odpraševanje z ventilatorjem die Gebläseentstaubung

viadúkt viaduct

pognati viadúkt v zrak to blow up a viaduct

višinsk|i (-a, -o) hochliegend, hochgelegen; Höhen- (let der Höhenflug, pas die Höhenzone, rekord der Höhenrekord, veter der Höhenwind, zrak die Höhenluft, favna die Höhenfauna, flora die Höhenflora, klima das Höhenklima, kota der Höhenfestpunkt, lestvica die Höhenskala, meja die Höhengrenze, naselbina die Höhensiedlung, razlika der Höhenunterschied, zdravilišče der Höhenkurort, žarčenje die Höhenstrahlung)
letalstvo višinski rep das Höhenleitwerk
višinsko krmilo das Höhenruder
višinski stabilizator die Höhenflosse
višinsko (po višini) nach Höhe

višínski (of) altitude

višínski rekord altitude (ali height) record, record height
višínska bolezen air sickness, altitude sickness, aeroembolism
višínsko letalo highaltitude plane
višínski polet aeronavtika high-altitude flight
višínska klima mountain climate
višínsko krmilo aeronavtika elevator
višínski (dihalni) kisikov aparat high-altitude oxygen apparatus
višínsko sonce Alpine (ali mountain) sun, (umetno) sunlamp, ultraviolet lamp, quartz lamp
višínska vrtoglavica height vertigo
višínska razlika difference in height
višínska razlika je manj kot 50 čevljev the difference in height is less than 50 feet
višínsko zdravilišče high-altitude health resort, mountain health resort
višínski zrak mountain air

višínski de hauteur, d'altitude, de niveau

višinska bolezen mal moški spol d'altitude (ali des montagnes)
višinska črta (na zemljevidu) courbe ženski spol de niveau, isohypse ženski spol
višinska izguba (letala) perte ženski spol d'altitude
višinsko krmilo (pri letalu) gouvernail moški spol (ali gouvernes ženski spol množine) de profondeur
višinski (po)let vol moški spol à haute altitude
višinska razlika différence ženski spol de niveau, dénivellement moški spol
višinski rekord record moški spol d'altitude
višinsko sonce (aparat) soleil artificiel, lampe ženski spol à rayons ultraviolets
višinska točka (na zemljevidu) cote ženski spol (de niveau, d'altitude)
višinsko zdravilišče station ženski spol d'altitude
višinski zrak air moški spol en altitude