Franja

Symbol, das, (-s, -e) simbol; (Zeichen) znak, znamenje; prispodoba

symbole [sɛ̃bɔl] masculin simbol; znamenje; podoba za pojem, idejo, čustvo; prispodoba; mathématiques, chimie znak; kredo, vera, veroizpoved (katoliška simbolna molitev)

symbole algébrique, chimique algebraičen, kemijski znak, simbol
le Symbole des Apôtres (religion) apostolska vera
la colombe est le symbole de la paix golob je simbol miru
la balance est le symbole de la justice tehtnica je simbol pravice

symbolum (sumbolum) -ī, n (tuj. σύμβολον) in symbolus (sumbolus) -ī, m (tuj. σύμβολος)

1. znamenje, po katerem naj se kdo spozna ali naj se z njim izkaže, znak: symbolust (= symbolum est) Pl., quem symbolum? Pl., postea et Graeci et nostri (sc. anulum vocabant) symbolum Plin., symbolos proponere Iust.; kot n tudi: Ap.

2. occ.
a) nekakšna izkaznica: per symbolos pecunias magnas capere Ca. ap. Fr.
b) izpoved vere, veroizpoved: tota ecclesia in symbolo confitetur (sc. deum) iudicare vivos et mortuos Aug.

termōmetro m

1. termometer, toplomer:
termometro elettrico električni termometer
termometro a liquido tekočinski termometer
termometro a massima, a minima maksimalni, minimalni termometer

2. med.
termometro clinico klinični toplomer

3. pren. indic, znamenje

tessera -ae, f (gr. τέσσαρες, τέσσαρα, jon. τέσσερα)

1. četverokotnik, štirikotnik, kvadrat, štiriogelnik, od tod kocka (starejše kóber) za igranje (imela je šest zaznamovanih strani; gl. talus): tesseras iacĕre Ci. ali mittere O. = tesseris ludere Ter., tesserarum iactus L. kockanje, homines se ad tesseras (kockanje) conferunt Ci.; occ. štirikotnik za polaganje podov = mozaični kamenček, mozaična deščica: palliorum Plin., tesseris struere pavimenta Vitr. položiti (polagati) pod iz kockastih deščic, pavimentum struere ex tesserā grandi Plin.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, listek z napisom (starejše belèg, beléžen (f), znamka), in sicer
a) lesena tablica z označujočim napisom: Iust.
b) tablica, izkaz, izkaznica, značka, oznaka; ko jo je posameznik pokazal, je dobival prirodnine (naturalije) ali denar: frumentaria ali frumenti Suet., Iuv. nakaznica (izkaznica) za žito, nummaria Suet. nakaznica (izkaznica) za denar.
c) tessera hospitalis gostinska značka (oznaka), gostinsko znamenje, znak gostinskega prijateljstva (gr. σύμβολον), po katerem so se spoznavali gostinski prijatelji: Pl. idr., apud nos confregisti tesseram Pl. zlomil si gostinsko znamenje (značko) = razdrl si gostinsko zvezo, konec je najinega gostinskega prijateljstva.
d) tablica, na kateri je bilo napisano vojaško geslo ali povelje; od tod

3. meton. vojaško (bojno) geslo, vojaška parola, vojaško povelje, vojaški ukaz (starejše povêlek), bojni krik (gr. σημεῖον, lat. tudi signum): tessera per castra ab consule data L., it bello tessera signum V., omnibus tesseram dare L.

tesserula -ae, f (demin. tessera) četverokotniček, štirikotniček, kvadratek, štiriogelniček, in sicer

1. igralna kockica, starejše igralni kobrc: mente agitabamus easque quasi talos aut tesserulas in medium vice sua quisque iaciebamus Gell.; occ. štirikotniček (kvadratek, štiriogelniček) za polaganje podov, mozaični kamenček: quam lepide λέξεις compostae ut tesserulae omnes arte pavimento atque emblemate vermiculato Luc. ap. Ci.

2. znak, znamenje, obeležje, obeležba, znamka: M. autem Varro non hastam ipsam neque ipsum caduceum missa dicit, sed duas tesserulas Gell.; poseb. nakaznica za žito (prim. tessera): scabiosum tesserula far possidet Pers.

3. glasovna tablica, (tablica) glasovnica: quendam deprensum tesserulas coicientem in loculum Varr.

testimonianza f

1. pričevanje, izpoved (tudi ekst.):
testimonianza falsa, reticente kriva, zamolčana izpoved
la testimonianza dei contemporanei pričevanje sodobnikov

2. ekst. potrdilo, dokaz:
dare testimonianza di buona volontà dokazati, pokazati dobro voljo

3. znamenje; indic

4. relig. pričevanje (kristjana)

titulus -ī, m

1. napis, nadpis, naslov (kake knjige): Q., Mart., Suet. idr., titulus breve carmen habebat O., ire per titulum vetiti nominis O. prepovedano ime na kaj napisati, aram dedicavit cum ingenti rerum ab se gestarum titulo L., titulus legis L., sepulcri Iuv. nagrobni napis (enako tudi supremus titulus Plin. iun.; tudi samo titulus: Sen. ph., cinerem sine titulo, sine nomine iacere Plin. iun.), qui stupet in titulis et imaginibus (doprsniki (doprsja) z napisi) H., cura patrum … (sc. tuas) virtutes per titulos memoresque fastos aeternet H., quorum titulus per colla pependit (o sužnjih, ki so naprodaj) Pr., titulum inscribere lamnae L., in libro, cui Parmenides titulus est Gell., huius liber, cui Octavio titulus est Lact.; occ. lepak, plakat, nabito oznanilo, prodajni nabitek, prodajno obvestilo, izvesek, izobesek: sub titulum nostros misit lares O. postavila je mojo hišo naprodaj, ire per titulum lares Pr. biti postavljen naprodaj.

2. metaf.
a) (častni) naslov, (častni) naziv, častno ime, titula: L., H., Corn., Pr., Iust. idr., consulatūs Ci., coniugis O., regis Cu., tua prosequimur nomina, per titulos ingredimurque tuos O. opevamo tvoja dejanja, ex uno quidam celebres aut torquis adempti aut corvi titulos auxiliarīs habent (sc. Torquatus in Corvinus) O., nocturnis titulos imponimus actis O.; meton. čast, ugled, slava, dobro ime, sloves, sijaj: Stat. idr., titulus captae urbis Cu., praedae O., titulus servatae pubis Achivae O. da je rešil ahajsko moštvo, te satis est titulum mortis habere meae O. čast (iron. = krivda) titulus tantae gloriae L.
b) (prazno) ime, pretveza, izgovor, pretvarjanje: Plin. iun., Vell., Iust. idr., utilitas tua sit, titulus donetur amicae O., haud parva res (sc. lex) sub titulo primā specie minime atroci ferebatur L., titulum officii sceleri praeferre Cu. dolžnost jemati za pretvezo zločina = pod pretvezo dolžnosti zagrešiti zločin, titulum praetendere ali praetexere L. iskati pretvezo, izgovarjati se, non quo pro Graeciae libertate dimicatis, quamquam is quoque egregius titulus esset L.
c) znamenje, znak: ciconia titulus tepidi temporis Petr.

traccia f (pl. -ce)

1. sled; črta:
essere sulla traccia, sulla buona traccia lovstvo biti na sledi; pren. biti na pravi poti
perdere le tracce lovstvo izgubiti sled
seguire la traccia di qcn. pren. koga posnemati

2. ekst. sled; znak, znamenje

3. skica, osnutek, shema; trasa:
la traccia di una strada cestna trasa

4. sled (magnetofonskega traku)

tropaeum -ī, n (tuj. τρόπαιον ali τροπαῖον „znamenje bega“)

1. tropáj (tropájon, trópaion), znamenje zmage, zmagoslavno znamenje, troféja, pri Grkih sprva prisekano drevo ali kol, kamor so obešali uplenjeno orožje in drugo bojno opravo takoj po zmagi na mestu, kjer se je sovražnik pognal v beg (gr. τραπέσϑαι), pozneje stalen spomenik iz kamna ali medi v obliki stebra, oboka, odra idr.; Rimljani so take spomenike postavljali večinoma na Kapitolu: V., Plin., T., Val. Fl., Val. Max., Suet., Fl. idr., tropaea statuere Ci., Cu. ali ponere Ci.

2. meton. zmaga: Marathonium N., Salaminium Ci., Augusti tropaea Caesaris H., tulit e capto nota tropaea viro O., cuius tropaeis non invidemus Ci.

3. metaf. znamenje, spomin, spomenik, pomnik: ingenii O., necessitudinis atque hospitii Ci., Maecenatis erunt vera tropaea fides Pr.

Opomba: V rokopisih pogosto najdemo inačici trophaeum in trophēum, ki sta se pojavili v pozni latinščini, npr. trophaeum Vulg.; trophēum Iul. Val.

type¹ [táip] samostalnik
tip, tipičen predstavnik; karakterističen razred (vrsta, skupina); simbol, emblem, znak, znamenje, obiležje; vzor(ec), model, primer(ek), eksemplar; sorta, vrsta, kov; žig
zastarelo oznaka
tisk tiskana črka, črke
pogovorno tisk

in type pripravljen, gotov za tisk
blood type krvna skupina
bold type, heavy type debelo tiskane črke
a headline in large type nadpis v velikih črkah
to appear in type biti natisnjen (objavljen)
he is not that type of man on ni te vrste človek

vestigio moški spol sled; znamenje

sin dejar vestigio brez sledu

vestīgium -iī, n (etim. in razvoj pomena nista natančno pojasnjena; morda iz indoev. kor. *steigh- iti, vzpenjati se; prim. gr. στείχω, got. steigan = stvnem. stīgan = nem. steigen)

1. sled (človeške noge), stopinja: Vitr. idr., hac socci video vestigium in pulvere Pl., vestigia pedum O., hominis vestigio animadverso Plin., currentium pes, etiamsi non moratur, facit vestigium Q., vestigium facere in foro Ci. stopiti na … , iti na … , vestigium facere in possessione (pren.) Ci. nastopiti lastništvo nad posestvom, prevzeti posestvo (prim.: ex eo loco (sc. posestva), ubi impresserit vestigium, deici neminem posse Ci.), vestigia premere V. obstati, vestigia figere V. korakati, vestigia alicuius sequi O., tudi vestigiis aliquem sequi L. ali consequi ubirati (pobirati) stopinje za kom, slediti komu, zasledovati koga, biti komu za petami, vestigiis instare L., Fl. (gl. īnstō), vestigia legere Val. Fl. iti po sledi, vestigia retro observata legit V. gre po … sledeh nazaj, vestigia in omnes ferentia partes L.; pren.: vestigiis ingredi patris Ci. ali patris vestigia premere T. ubirati stopinje za očetom, slediti očetu, posnemati očeta, delovati po očetovem zgledu; tako tudi: vestigiis alicuius insistere Ci., fraternis vestigiis insistere Sen. rh., alicuius insistere vestigiis Q., alicuius vestigia persequi ali aliquem ipsius vestigiis persequi Ci.; occ. živalska sled: vestigia ungulae Ci., vestigia certa ferae O., presso legit vestigia (sc. iuvencae) gressu O., quarum (sc. alcium) ex vestigiis cum est animadversum a venatoribus, quo se recipere consuerint C., scrutari vestigia Plin.

2. metaf. kaka drugačna sled, sledi, sledovi: in lectulo decumanae mulieris vestigia videre recentia Ci., frons non calamistri notata vestigiis Ci., tergum foedum recentibus vestigiis verberum L., manifesta rotae vestigia O., vestigia veteris formae O., Iovis O, muri Cu., flammae V.; occ.
a) znak, znamenje: vestigia avaritiae, imperii Ci., sceleris Ci., V., fraudis V., amoris Q., vestigiis proelii ingredi C.
b) v pl. razvaline, razbitki, razbitine, ruševine, ostanki, ruíne: Amm., in vestigiis huius urbis Ci., laceri vestigia currūs O.

3. meton.
a) stopinja = korak, stopaj: Stat. idr., vestigia ponere graviter Ci. trdo stopati, ubicumque posuit vestigium Ci. je stopil, pedum vestigia ponit in undis O., cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., quam (sc. nivem) nec vestigia duri calcavere pedis O., vestigia facere illā O. iti, vestigia vertere ali torquere V. obrniti se, vestigia referre V. nazaj iti, vestigia flectere ad locum O., labant vestigia prima V., Daedalus caeca regens vestigia filo V., palam professi nusquam inde nisi in patriam vestigium esse moturos Cu. da se ne premaknejo nikamor … , negans e re publica esse vestigium abscedi ab Hannibale L. le za korak se oddaljiti od Hanibala = pustiti Hanibala iz vida (izpred oči), glacie vestigium non recipiente L. ker je led izpodrival stopanje, ker led ni omogočal trdnega koraka.
b) podplat, stopalo, starejše plésna: qui adversis vestigiis stent contra nostra vestigia Ci. = naši protinožci, naši antipodi, tenuit vestigia tellus O., quo sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin. od podplatov do temena, od nog do glave; sinekdoha noge (= ima pars pedis najspodnejši del goleni): candida vestigia Cat., in undis talo tenus vestigia tingit O., vestigia alba primi pedis V. beli bi(n)clji, prednje (konjske) noge, vestigia nuda sinistri instituēre pedis V. z golo levo nogo stojijo v boju, vestigia perforata Sen. tr., rupta Sen. tr., Stat., ursi vestigium carnosum Plin. šapa, taca, vestigiis fixis steterunt Amm., adfusi vestigiis Augusti Amm.
c) mesto, na katerem kdo stoji ali je stal, stojišče, lokacija, kraj, točka, starejše stajališče: vestigium illud ipsum, in quo ille … institisset Ci., eodem vestigio manere L. ali haerere vestigio suo L., nusquam te vestigio moveris L. ne gani se (z mesta), in suo vestigio mori malle quam fugere L.; metaf. mesto (stopinja) v času, hip, (določen) čas, trenutek: eodem et loci vestigio et temporis Ci., salutem in illo temporis vestigio positam arbitrabantur C., vestigio temporis, in illo vestigio temporis C., ut urbs … capta eodem vestigio videretur C. obenem, hkrati, e (ex) vestigio Sulpicius in Ci. ep., C. ali in vestigio C. z mesta, takoj, precej, nemudoma; pleonast.: repente e vestigio Ci.; plaga uno vestigio adlevatur Col. v en mah, na en mah.

Vorbedeutung, die, znamenje; pomen

Vorzeichen, das, znak; figurativ (Omen) znamenje; Mathematik, Musik predznak; mit umgekehrtem Vorzeichen Mathematik z nasprotnim predznakom

Zeichen, das, (-s, -) znak (tudi lingvistično); Astronomie, Religion, figurativ znamenje; (Bezeichnung) oznaka; (Fabrikzeichen) znamka; Chemie simbol; (Unterschrift) parafa; Zeichen geben signalizirati; Zeichen zum Aufbruch znak za odhod; Zeichen der Zeit znamenje časa; (ein) Zeichen setzen figurativ postaviti kretnice, biti simboličen; in/unter einem Zeichen v znamenju (česa); seines Zeichens po poklicu; die Zeichen stehen auf Sturm figurativ vse kaže, da se bliža vihar

Zinken, der, (-s, -)

1. (tajni) znak, znamenje;

2. figurativ kumara (nos)

znâk m, mest. u znáku, mn. znâci in znȁkovi
1. znamenje, znak: dati znak očima, rukom, trubom; uzeti što u znak prijateljstva; to je dobar znak; znak čudenja lingv. klicaj; znak pitanja lingv. vprašaj; znaci interpunkcije lingv. ločila; navodni znaci lingv. navednice; prometni znakovi: zaštitni znak zaščitni žig; raspoznavni znak jednakosti mat. enačaj; kemijski, hemijski znaci; telegrafski znaci; u tom znaku češ pobijediti
2. znak: nositi u zapučku znak nogometnog društva
3. predznak: znak plus ili minus

znȁmēn -ena m znamenje

znàmēnka ž
1. mat. številka: svaka znamenka ujedno je i broj
2. znamenje, prirojeno znamenje na koži: ona ima -u na desnoj nozi