Franja

arca ženski spol skrinja, zaboj; krsta, rakev; barka; omara za denar, blagajna

arca de caudales blagajna
arca cerrada (fig) zaprt značaj
arca de Noé, arca del diluvio Noetova barka
arca de pan trebuh, vamp
el buen paño en el arca se vende dobro blago se samo prodaja
arcas pl (kraljevska) zakladnica

arcano skrit, skriven, tajinstven

arcano m tajnost, skrivnost; zaprt značaj

assodare

A) v. tr. (pres. assōdo)

1. utrditi, utrjevati:
assodare il pavimento stradale utrditi cestni tlak

2. pren. krepiti, jačati:
assodare il carattere krepiti značaj

3. pren. ugotoviti, preveriti:
assodare la verità di una notizia preveriti resničnost novice

B) ➞ assodarsi v. rifl. (pres. mi assōdo) utrditi se, krepiti se (tudi pren.):
il terreno si è assodato zemljišče se je utrdilo
il coraggio si assoda nei pericoli pogum se krepi v nevarnostih

austēro agg.

1. strog:
carattere austero strog značaj

2. redko rezek, oster (okus):
vino austero rezko vino
clima austero ostro podnebje
colore austero temna barva

autoritaire [-ritɛr] adjectif oblasten, samovoljen, ukazovalen, avtoritaren; masculin oblastnež

régime masculin autoritaire avtoritativen režim
homme masculin, caractère masculin autoritaire oblasten človek, značaj

avtoritaren pridevnik
1. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoritáriusBolj preprosto je vzdrževati avtoritarno oblast kot krepiti demokracijo. ▸ Könnyebb a tekintélyelvű hatalom fenntartása, mint a demokrácia erősítése.
Sopomenke: diktatorski, avtoritativen

2. (ukazovalen) ▸ tekintélyelvű, parancsuralmi, autoriter Avtoritarnim očetom, ki togo zastavljajo pravila, se hčerke hitro uprejo. ▸ A lányok hamar fellázadnak a merev szabályokat megkövetelő autoriter apák ellen.
Sopomenke: diktatorski, avtoritativen

bilioso agg.

1. redko žolčen

2. pren. jezljiv, togotljiv:
carattere bilioso jezljiv značaj

blagovn|i (-a, -o) Waren- (pošiljka die Warensendung, skupina die Warengruppe, terjatev die Warenforderung, forma die Warenform, značaj der Warencharakter)

bronzeo agg.

1. bronast

2. bronaste barve; porjavel

3. pren. vztrajen, trden, neuklonljiv:
carattere bronzeo trden značaj

bull² [bul] samostalnik
bik, samec velikih sesalcev; borzni špekulant; središče tarče
sleng nesmisel
sleng vohun, policaj; nerodnež

like a bull in a china shop skrajno neroden
(Irish) bull nesmisel
John Bull utelešen značaj angleškega naroda, Anglež
to take the bull by the horns pogumno se lotiti
ameriško, sleng to throw (ali sling) the bull hvalisati se, pretiravati
bull session moška družba
sleng bull and cow ravs in kavs

cedevole agg.

1. popustljiv, ki se pogreza:
terreno cedevole zemljišče, ki se pogreza

2. pren. popustljiv, krotek:
carattere cedevole krotek značaj

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato

colour¹ ameriško color [kʌ́lə] samostalnik
barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz
figurativno pretveza, maska
množina zastava; ton, prizvok

to be in colours imeti na sebi pisano obleko
colour bar rasna segregacija; diskriminacija
to change colour prebledeti, zardeti
to come off with flying colours zmagati na vsej črti
to come out of one's true colour pokazati svoj pravi značaj
to desert the colours dezertirati
to feel (ali be) off colour slabo se počutiti
to fly false colours varati pod krinko poštenosti
fast colour obstojna barva
fugitive colour nestalna barva
to give colour to s.th. poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnosti
to join the colours iti služit vojake
high colour rdeča polt
to hoist the colours izobesiti zastavo
to lay on the colours too thickly pretiravati
to lend colour to s.th. poživiti kaj
colour line črta, ki strogo deli belce od črncev
to lose colour prebledeti
to nail one's colours to the mast neomajno vztrajati pri svoji odločitvi
to paint in bright colours biti optimist
to put a false colour on napačno razložiti
to see the colour of s.o.'s money dobiti od koga denar
to see things in their true colour videti stvari v pravi luči
to stick to one's colours držati se svojih načel, ravnati po svojih načelih
to strike (ali lower) one's colours vdati, ukloniti se
to take one's colour from s.o. posnemati koga
to serve with the colours služiti v vojski
under colour of s.th. pod krinko česa
to wear s.o.'s colours biti privrženec koga
to sail under false colours pretvarjati se, biti licemerec
man (woman) of colour človek, ki ni belec

compatir [kɔ̃patir] verbe intransitif sočustvovati (à z), imeti sočutje (à z); imeti razumevanje (à za); vieilli ujemati se, skladati se

il compatit à notre douleur on sočustvuje z našo bolečino
son caractère ne compatit pas avec le mien njegov značaj se ne ujema z mojim

consistance [kɔ̃sistɑ̃s] féminin konsistenca, trdnost, čvrstost snovi; gostota; obstojnost, trajnost, trpežnost; ugled, spoštovanje

caractère masculin sans consistance neodločen, netrden značaj
nouvelle féminin sans consistance nezanesljiva, neosnovana novica
prendre consistance strditi se, zgostiti se

conversō -āre (frequ. glag. convertere) obra-čati: animus se ipse conversans Ci. gibajoč se; pren.: aliquid in animo salutare converso Sen. ph. razbiram kaj … v srcu. Večinoma med. conversor -ārī -ātus sum

1. obračati se kje = muditi se, bivati kje: in montibus Plin. (o orlu).

2. s kom kje muditi se, bivati, živeti, občevati, prijateljevati, družiti se: in regia Cu., in quo alio loco agere, sedere, conversari Dig., c. diutius inter humano sanguine delibutos Sen. rh. (drugi berejo c. cruentis et humano sanguine delibutis [dat.]) Sen. rh., nobiscum Sen. ph., cum parentibus suis Col. (o mladih čebelah); z dat. (s kom): non libenter tristi Sen. ph., equis a tenero Col. (o oslu); abs.: dum conversari consuescant Col. (o mladih čebelah) skupno živeti; kot subst. pt. pr.: philosophia non studentes, sed etiam conversantes iuvat Sen. ph. tiste, ki le občujejo s filozofi, sumuntur a conversantibus mores Sen. ph. usvajamo si značaj tistih, s katerimi občujemo.

3. kako vesti se, obnašati se, živeti: male Icti., non ut oportet Icti.

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

cupo agg.

1. globok; nizek:
abisso cupo globoko brezno
voce cupa globok glas

2. temen, mračen:
notte cupa mračna noč
rosso cupo temnordeč
descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah

3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
carattere cupo vase zaprt značaj

4. pren. hud, silen:
dolore cupo silna bolečina

diamante m

1. miner. diamant, demant:
anello di diamanti diamantni prstan
carattere di diamante pren. čvrst značaj
nozze di diamante pren. diamantna poroka

2. diamant, diamantno rezilo

3. tisk diamant