Franja

oklepni somič moški spol živalstvo, zoologija der Panzerwels (bronasti Metall-Panzerwels, lisasti/pikasti Leopard-Panzerwels, pikčasti Gefleckter Panzerwels, pritlikavi Zwerg-Panzerwels/Sichelfleck-Panzerwels, progasti Stromlinien-Panzerwels, sinji Panzermaul-Panzerwels, zlati Goldbinden-Panzerwels)

oltar moški spol (-ja …) der Altar (baročni Barockaltar, glavni Hauptaltar, Hochaltar, krilni Flügelaltar, kvadrasti Blockaltar, mizasti Tischaltar, Marijin Marienaltar, Svetega križa Kreuzaltar, obrnjen k ljudstvu Volksaltar, omarasti Kastenaltar, prenosni Tragaltar, rezljan Schnitzaltar, sklopni Klappaltar, spremenjlivi Wandelaltar, stranski Seitenaltar, Nebenaltar, veliki Hochaltar, v obliki sarkofaga Sarkophagaltar, z baldahinom Baldachinaltar, zlati Goldaltar)
peljati pred oltar zum Traualtar führen
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten

oltár (-ja) m

1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato

2. pren. altare;
položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
iti, stopiti pred oltar andare all'altare
doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare

ôrel eagle

mlad ôrel eaglet
morski ôrel osprey
planinski, zlati ôrel golden eagle
dvoglavi ôrel the double-headed eagle
hiter kot ôrel eagle-winged

ōro m

1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta

2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

3. zlato rumena barva

4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti

oro moški spol zlato; zlatnik

oro batido zlata pena
oro en barras zlato v palicah
oro de gato mačje zlato
oro negro (Am, fig) kavčuk
oro virgen čisto (suho) zlato
edad de oro, siglo de oro zlati vek
existencia de oro zaloga zlata (v banki)
tipo (del) oro, patrón oro zlata vrednota
como un oro, como mil oros izredno lep
lo guarda como un oro en paño varuje to kot zlat zaklad
ofrecer el oro y el moro obljubiti sonce z neba
pagar en oro v zlatu plačati
vale tanto oro como pesa on je zlata vreden
no es oro todo lo que reluce ni vse zlato, kar se sveti
el oro lo puede todo, oros son triunfos denar je sveta vladar
siete de oros karo sedmica

ostriž¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija podred: der Barschfisch
pravi ostriž Echter Barsch (navadni/potočni [Flußbarsch] Flussbarsch, rumeni Gelbbarsch, zlati Goldbarsch)
morski ostriž Brandungsbarsch
nandidski ostriž Nanderbarsch (Schomburgkov der Vielstachler, modri badis der Blaubarsch, der Topfgucker)
sončni ostriž Sonnenbarsch (navadni Gemeiner, uhati Großohriger)
pritlikavi sončni ostriž Zwergbarsch (pasasti Gebänderter, črni Schwarzbarsch)
ploščati sončni ostriž Scheibenbarsch
veliki črni ostriž Großer Schwarzbarsch
stekleni ostriž Glasbarsch (indijski Indischer, nilski Nilbarsch)
veleoki ostriž Priacanthus: Großaugenbarsch
zobčasti ostriž Zackenbarsch

pendiente moški spol obesek, uhan

pendientes de oro zlati uhani

pések sable moški spol ; (peščenec) grès moški spol

pesek za (livarska) jedra sable à noyaux
debel pesek (pomešan s kamenčki) gravier moški spol
droben pesek sablon moški spol
gradbeni, morski, rečni, zlati, živi pesek sable à mortier, marin, de rivière, aurifère, mouvant
ledvični (žolčni) pesek medicina calcul moški spol rénal (biliaire)
livarski pesek sable de moulage (ali à mouler, à moules)
graditi, zidati na pesku bâtir (ali édifier) sur le sable
nasuti, natrositi peska komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
očistiti s peskom sablonner
pokriti, posuti s peskom poti na vrtu sabler les allées d'un jardin
živeč v pesku arénicole

petoprstnik moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika das Fingerkraut (beli Weißes Fingerkraut, Braunejev Zwerg-Fingerkraut, Clusijev Tauern-Fingerkraut, Crantzov Zottiges, gosji Gänse-Fingerkraut, jalovi Erdbeer-Fingerkraut, močvirski das Blutauge, norveški Norwegisches, peščeni Sand-Fingerkraut, plazeči Kriechendes, pokončni Hohes, predalpski [Stengel] Stängel-Fingerkraut, pritlični Zackenhaariges, sedmerolistni Dunkles, skalni Felsen-Fingerkraut, snežni Schnee-Fingerkraut, srebrni Silber-Fingerkraut, viseči Graues, zlati Gold-Fingerkraut, rdečekorenični (srčna moč) die Blutwurz, grmasti Strauch-Fingerkraut, nepalski Rotes Fingerkraut)

pluvius 3 (pluere) dežeč, deževen, dežujoč, deževajoč: Ca., Col. idr., aqua Ci., S. dežévnica, dežníca (naspr. iugis aqua), aquae Ci.; pesn.: rores H. dež(ev)nica, dež, ventus H., Hyades V., caelum Varr., Ap., arcus H. mavrica, aurum O. zlati dež, Iuppiter Tib. ki daje (pošilja) dež (= gr. Ζεὺς ὑέτιος); subst.

1. pluvia -ae, f
a) dežévnica, dežníca: Plin.
b) dež(evje), naliv: Col., ingens V., pluviae tenues V., pluviā imbri lutus erat multus Quadr. fr., nihil sensere obstrepente pluviā L., pluvia potest facere torrentem Sen. ph., Auster graves pluvias concitat O., pluvias metuo Ci., pluviae flores dispergere ritu Cl.

2. pluvium -iī, n = impluvium: Ter.

práh dust; pulverized matter; powder

cvetni práh (pelod) pollen
mleko, sladkor v práhu powdered milk, caster sugar
zlati práh gold dust
oblak práhu a cloud of dust
kakšen práh! what a dust!
(p)obrisati práh to dust
dvigniti práh figurativno to kick up (ali to make, to raise) a dust
dvignil je precéj práhu figurativno he made a great stir
to je dvignilo precéj práhu it made a great stir, it created a great sensation
otresti, stresti práh s čevljev to shake the dust off one's feet
zdrobiti, zmleti v práh to powder, to pulverize, to reduce to dust (ali to powder)
práh si in v práh se boš povrnil! religija arhaično dust thou art and unto dust thou shalt return
neprepusten za práh dustproof

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.

rez¹ [é] moški spol (-a …) der Schnitt; (vrez) der Einschnitt; (načetje) der Anschnitt; ( medicinacarski Kaiserschnitt, dvignjeni Positivschnitt, z nožem Messerschnitt, vbodni Stechschnitt)
zlati rez goldener Schnitt

réz incision ženski spol , coupure ženski spol , taillade ženski spol , entaille ženski spol

carski rez (medicina) (opération ženski spol) césarienne ženski spol
križni rez (medicina) incision cruciforme
prečni rez coupe ženski spol (ali section ženski spol) (transversale)
zlati rez (knjige) dorure ženski spol sur tranche

réz (-a) m

1. taglio, tagliata; sfregio:
globok, plitev rez taglio profondo, piatto
film so prikazali brez rezov il film è stato presentato senza tagli

2. med. incisione; sezione; taglio:
rez uda (amputacija) taglio di un arto
carski rez taglio cesareo

3. agr. taglio:
rez drevja taglio degli alberi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rez s škarjami forbiciata
mat. zlati rez sezione aurea

ribez moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (grozdičje) die Johannisbeere (beli Weiße, rdeči Rote, črni Schwarze, zlati die Goldtraube); avstrijsko: die Ribisel
grm ribeza der Johannisbeerstrauch

riccio¹

A) agg. (m pl. -ci)

1. kodrast, kodrav

2. kodrast; naguban; polžast:
foglia riccia kodrast list
insalata riccia kodrasta solata
pasta riccia kulin. (vrsta testenin) ○

B) m (pl. -ci)

1. koder

2. ekst.
il riccio del violino polž (na violini)
i ricci del legno leseni ostružki
ricci di burro zvitki surovega masla

3. bot.
riccio di dama (giglio gentile, martagone) zlati klobuk, ajdovska lilija, turška lilija (Lilium martagon)

róg cuerno m , (volovski tudi) asta f ; (bikov) pitón m ; glas trompeta f

lovski rog trompa f de caza
signalni rog clarín m, (hupa) bocina f
Zlati rog el Bósforo
rog izobilja cuerno de abundancia
nasaditi rogove (soprogu) (fig) poner cuernos al marido
pokazati rogove (fig) sacar los cuernos
suniti z rogovi cornear, dar cornadas
trobiti na rog tocar la trompeta (ali la trompa ali la corneta)
trobiti v isti rog s kom (fig) ir de acuerdo con alg; estar en connivencia con alg; simpatizar con alg
tema je kot v rogu no se ven dos dedos de la mano

sandal samostalnik
ponavadi v množini (poletna obutev) ▸ szandálSopomenke: sandala