Franja

neogib|en [è] (-na, -no) unvermeidbar, unvermeidlich; (nujen) unweigerlich
figurativno neogibno zlo ein notwendiges Übel

nepravilnost [è] ženski spol (-i …) die Unregelmäßigkeit; (aberacija) die Aberration; (razvojna anomalija) medicina die [Mißbildung] Missbildung; sklepanja: die Folgewidrigkeit; (napačnost) die Falschheit, Unrichtigkeit; stanje: (zlo) der [Mißstand] Missstand, der Übelstand

notwendig potreben, nujen; notwendige Bedingung Mathematik potreben pogoj; notwendiges Übel nujno zlo

nuj|en¹ (-na, -no)

1. (potreben) notwendig, nötig, erforderlich
biti nujen eine Notwendigkeit sein

2. (neizbežen) notwendig
naravno nujen naturnotwendig
nujno zlo ein notwendiges Übel

3. (prisiljujoč) sklep: zwingend

4. (nezaustavljiv) zwangsläufig; (brezpogojen) unbedingt; (neogiben) unweigerlich

5. (v nuji) Not- (operacija die Notoperation, poseg der Noteingriff, sprejem die Notaufnahme)
izvesti nujno operacijo notoperieren
posebno nujen pogovor das Notgespräch
telefon za nujne primere der Notrufmelder
nujen primer der Notfall
posebno nujen Notfall-
(situacija die Notfallsituation)

očita|ti (-m) komu kaj (jemandem etwas) vorwerfen, vorzuwerfen haben, vorhalten, Vorwürfe machen, Vorhaltungen machen; čemu aussetzen, auszusetzen haben (an); napake čemu bemäkeln, beanstanden; (šteti v zlo) (jemandem etwas) anlasten, ankreiden

odstraníti éloigner, écarter, ôter, enlever, faire disparaître, lever, aplanir, remédier

odstraniti oviro (težavo) éliminer (ali écarter, lever, aplanir) un obstacle (une difficulté)
odstraniti dvome dissiper les doutes
odstraniti zlo remédier au mal
odstraniti tekmeca écarter (ali éloigner) un concurrent
odstraniti madež ôter (ali enlever, faire disparaître) une tache
prisilno odstraniti chasser, expulser, évacuer, éliminer
odstraniti zob extraire (ali arracher) une dent
odstraniti tumor extirper une tumeur; (kozmetika) épiler, dépiler
odstraniti se s'écarter, s'éloigner, se retirer, (za kratek čas) s'absenter (un instant)

odstraníti apartar; eliminar; quitar; abolir; suprimir ; (dvome) disipar, desvanecer ; (madež) quitar ; (tumor) extirpar ; (iz službe) remover

odstraniti težave allanar dificultades
odstraniti zapreke remover obstáculos
odstraniti zlo remediar el mal
odstraniti se alejarse; retirarse, apartarse; (proč oditi) irse, marcharse
odstraniti se od téme desviarse del tema

osnóven élémentaire, fondamental, de base, primitif; essentiel, principal

osnovna barva (podlaga) couleur ženski spol fondamentale, couleur d'apprêt, fond moški spol
osnovne barve couleurs ženski spol množine primitives (ali simples, primaires)
osnovna črta ligne ženski spol de base
osnovna izobrazba instruction ženski spol de base
osnovni kapital capitvl moški spol de base (ali fixe), fonds moški spol social
osnovna oblika forme primitive, gramatikalno forme radicale, radical moški spol
osnovna plača salaire moški spol de base
osnovna ploskev base ženski spol
osnovna pravica droit moški spol fondamental (ali de l'homme)
osnovna šola école ženski spol élémentaire (ali primaire)
osnovne veje industrije principales industries, industries de base, industries-clés
osnovno zlo vice moški spol capital
osnovno znanje connaissance(s)
f(pl) élémentaire(s)

osnóven fundamental; elemental; básico

osnovna barva (črta) color m (línea f) fundamental
osnovna industrija industria f básica
osnovna plača sueldo m base
osnovna izobrazba instrucción f básica
osnovna ploskev base f
osnovne pravice derechos m pl fundamentales
osnovna šola escuela f elemental (ali primaria)
osnovno zlo vicio m capital; fuente f de todos los males
osnovno znanje conocimientos m pl elementales

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

per-molestus 3, adv. -ē (per in molestus) zelo nadležen, prenadležen: permoleste tuli Ci. zelo nadležno (prenadležno, sitno) mi je bilo, at hi (sc. scrupuli) non sunt permolesti Ci. ep., odiosum nescio quem occurrisse ac permolestum Don., permoleste ferre Ci. za zlo vzeti (jemati), zameriti, zelo ne(je)voljen biti, (zelo) nezadovoljen biti, jezen biti, jeziti koga kaj, komu biti kaj zelo neprijetno (sitno, v nadlego).

pire [pir] adjectif hujši, slabši

le pire najhujši; najhujše
au pire v najslabšem primcru
mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
craindre le pire bati se najhujšega
le remède est pire que le mal to se pravi hudiča z belcebubom izganjati; izganjati zlo z novim, hujšim zlom
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) mirne vode so globoke, globoko derejo

poplača|ti (-m)

1. koga za kaj (jemanden) entlohnen, belohnen, (etwas) entgelten
figurativno poplačati z nehvaležnostjo mit Undank belohnen

2. postopoma: abzahlen; dolg, dolgove: tilgen, abstatten (eine Schuld tilgen)

3. enako z enakim: vergelten (Bog ti poplačaj Vergelt's Gott; stoterno poplačati hundertfach vergelten, zlo z zlom Böses mit Bösem vergelten)

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

potrében necessary (za for, to); required; needed; requisite (za for, to); (reven) needy, poor, indigent, needful, necessitous, wanting

zelo potrében much needed
neobhodno potrében indispensable, exigent
potrébno zlo a necessary evil
če (je) potrébno if required
če bo (je) potrébno (v sili) if need be, if (the) need arise, in case of need
kakor bo pač potrébno as may be required
več kot nam je potrébno more than we need
več kot (je) potrébno more than enough, more than is needed
biti česa potrében to need something, to be in need (ali want) of something
opravičilo ni potrébno there is no need for an excuse
ura je potrébna popravila the clock (oziroma watch) needs repairing
ni potrébno, da si grob you don't need to be rude
ni potrébno to ponavljati this does not need repeating
potrében je strokovnjak, da to naredi it requires an expert to do this
ukreniti vse potrébno to take all the necessary steps
ne pojasnjuj več, kot je potrébno! do not explain more than is required!
potrében sem oddiha, okrepitve I need a rest, recreation

potrében nécessaire , (nujno) indispensable ; (reven) nécessiteux, indigent

potrebno je, da il est nécessaire que, il faut que
potrebno orodje nécessaire moški spol
neobhodno, neizogibno potrebno indispensable, de première nécessité, de toute nécessité
življenjsko potreben indispensable à la vie
biti potreben falloir
napraviti potrebno faire le nécessaire
če je nujno potrebno si c'est indispensable
zelo je potrebno il est indispensable, il est de la plus grande urgence
to je potrebno zlo c'est un mal nécessaire
to ni potrebno cela n'est pas nécessaire, cela fait double emploi
tu je potreben en delavec il faut un ouvrier ici

povrníti to return; to render; to repay; to give back

povrníti voznino to refund someone's fare
povrníti dobro za slabo to return (ali to render) good for evil
povrníti milo za drago; (šilo za ognjilo); enako z enakim to give tit for tat
povrníti zlo za zlo to return (ali to render) evil for evil, to take an eye for an eye
stroški mu bodo povrnjeni he will be reimbursed his expenses
ne povrníti česa (ne se izkazati hvaležnega) to make no return for something
povrníti se to return

povŕniti restituir; devolver ; (denar) re(e)mbolsar

povrniti stroške rembolsar gastos; (škodo) reparar, resarcir
povrniti uslugo devolver un favor (ali un servicio)
povrniti škodo za indemnizar, compensar por
povrniti enako z enakim (milo za drago) pagar en (ali con) la misma moneda
povrniti zlo z dobrim devolver bien por mal

presentimiento moški spol slutnja

tener un mal presentimiento zlo slutnjo imeti

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.