Franja

Zadetki iskanja

  • egēnus 3 (iz egēre kakor plēnus iz plēre)

    1. potreben česa, brez česa, reven s čim, ubog s čim, pri čem; z objektnim gen.: lucis egenus Tartarus Lucr., nos omnium egenos urbe socias V., omnium egena corpora L. vse postrežbe potrebna, egena aquae insula, egena aquarum regio T. slabo vodnata, (Iuliam) extorrem … et … omnis spei egenam … peremit T., decoris … egenum corpus Sil.; z abl.: castellum commeatu egenum T. slabo založena z živežem.

    2. abs. = brezupen, beden: Pl., unum, quod restat rebus egenis V. v žalostnem položaju, in rebus egenis V., rebusque veni non asper egenis V. Subst.
    a) egēnus ī, m revež: Sen. ph., Ap.
    b) egēnum -ī, n pusta zemlja: in egeno Col.
  • Einheitserde, die, vrtnarska zemlja
  • emblavure [ɑ̃blavür] féminin posejana zemlja
  • Erdaushub, der, Baukunst, Architektur (strojni) odriv, odkop; izkopana zemlja
  • Farberde, die, barvilna zemlja
  • foreshore [fɔ́:šɔ:] samostalnik
    peščina, zemlja pred obalo
  • Frostgare, die, zrahljana odtajana zemlja
  • Frostgrenze, die, globina, do katere zemlja zmrzne
  • garrigue [garig] féminin neobdelana, z grmičjem porasla zemlja
  • Gartenerde, die, vrtna zemlja
  • glèbe [glɛb] féminin, vieilli gruda; obdelana zemlja

    attaché à la glèbe navezan na zemljo; tlačanski
    serf masculin attaché à la glèbe tlačan
  • glinovína ž glinuša, zemlja koja sadrži dosta gline
  • glistína ž neprobavljena zemlja koju izlučuje kišna glista: kupčki -e
  • gmájna ž (nj. gemein)
    1. neobrađena i slabo obrasla zajednička zemlja, zajednički pašnjak: občiraska, vaška gmajna
    2. uboga gmajna iskorištavani narod
  • gnójevka ž đubrina, nagnojena, nađubrena, đubrevita zemlja
  • gospóščina i gospôščina ž
    1. vlast: deželska gospoščina
    zemaljska vlast
    2. jara gospoščina skorojevići, pokondirene tikve
    3. gospoštija, zemlja u vlasti gospode
  • grohòtljika ž peščena zemlja, kamnitni svet
  • guéret [gerɛ] masculin praha; zorana, a ne posejana zemlja
  • hálija ž (t. hâli, ar.) prazna zemlja, nenaseljen svet
  • headland [hédlənd] samostalnik
    rt, jezik v morju; neobdelana zemlja okoli njiv