Franja

aplanir [aplanir] verbe transitif (z)ravnati, (s)planirati; figuré odstraniti (težave), premostiti (nasprotja); utreti, ugladiti (pot)

aplanir les difficultés, les obstacles odstraniti težave, zapreke
aplanir un terrain splanirati zemljišče
s'aplanir postati netežaven, lahek, gladek
tout s'est aplani après cette franche discussion vse je šlo lahko po tej odkr: iti diskusiji

assodare

A) v. tr. (pres. assōdo)

1. utrditi, utrjevati:
assodare il pavimento stradale utrditi cestni tlak

2. pren. krepiti, jačati:
assodare il carattere krepiti značaj

3. pren. ugotoviti, preveriti:
assodare la verità di una notizia preveriti resničnost novice

B) ➞ assodarsi v. rifl. (pres. mi assōdo) utrditi se, krepiti se (tudi pren.):
il terreno si è assodato zemljišče se je utrdilo
il coraggio si assoda nei pericoli pogum se krepi v nevarnostih

atterrissage [-saž] masculin pristajanje, pristanek (letala)

atterrissage en aveugle slepi pristanek
atterrissage forcé prisilni pristanek
atterrissage par mauvaise visibilité pristanek pri slabi vidljivosti
train masculin d'atterrissage (aéronautique) pristajalne naprave, stojalo za kolesa (pri letalu)
piste féminin, terrain masculin d'atterrissage steza, zemljišče za pristanek
faire un atterrissage forcé dans un champ prisilno pristati na polju

atto¹ agg. primeren, pripraven, sposoben:
terreno atto alla coltivazione za obdelavo primerno zemljišče
mezzi atti allo scopo sredstva, ki ustrezajo namenu
giovane atto alle armi za vojaško službo sposoben mladenič

aviation [avjasjɔ̃] féminin letalstvo, aviacija

aviation civile, marchande, maritime, militaire, sportive, de transport, de tourisme civilno, trgovsko, pomorsko, vojaško, športno, prevozno, turistično letalstvo
compagnie féminin, usine féminin, réseau masculin, terrain masculin d'aviation letalska družba, tovarna, mreža, zemljišče
salon masculin de l'aviation letalska razstava
aviation de chasse, de bombardement lovsko, bombniško letalstvo
l'aviation ennemie a attaqué nos bases sovražna letala so napadla naše baze

avītus 3 (avus)

1. dedovski (= od deda ali prednikov prejet), pogosto = prastar: meus paternus avitusque fundus, bona paterna et avita, paternae et avitae possessiones, res patrita et avita Ci., avitus fundus H., ager Sen. ph., avitum regnum Ci., L., avitus ac patritus mos Varr. ap. Non., patrita atque avita philosophia Ci.; occ. babičin (= od babice prejet): Troia H., ager Suet. babičino, dedno zemljišče.

2. pren. podedovan, deden: solium V., O., divitiae Cat., malum L., virtus V., sanguis Pr., nobilitas T., spes Plin.; o živalih: fortitudo (oslov) Col., color (oslov in ovac) Col. — Kot priimek Avitus -i, m Avit, npr. A. Cluentius Avitus Avel Kluencij Avit: Ci.

bien² [bjɛ̃] masculin dobro, dobrina; imetje; blaginja; koristi, interes

le mieux est l'ennemi du bien boljše in dobro ne gresta skupaj
biens pluriel de consommation potrošne dobrine
biens corporels, immatériels materialne, duhovne dobrine
biens dotaux dota
bien foncier zemljišče
biens immobiliers, immeubles nepremičninsko premoženje
biens indivis skupno (nerazdeljeno) premoženje
biens meubles, mobiliers premičninsko premoženje, premičnine
administration féminin, gestion féminin des biens uprava, upravljanje premoženja
changement masculin en bien izboljšanje
confiscation féminin des biens zaplemba premoženja
transmission féminin du bien prenos premoženja
biens paraphernaux osebno (ženino) imetje
biens privés zasebno premoženje
bien public splošna blaginja
biens vacants premoženje brez gospodarja
en tout bien (et) tout honneur brez slabega namena
dire du bien, parler en bien de quelqu'un, de quelque chose dobro o kom, o čem govoriti
discerner le bien du mal ločiti dobro od zla
c'est pour son bien to je za njegovo dobro, v njegovem interesu
être du dernier bien avec quelqu'un biti komu intimen prijatelj
grand bien vous fasse! (ironično) naj vam bo v velik prid!
faire du bien à quelqu'un storiti komu kaj dobrega, dobro deti komu
faire le bien biti dobrotljiv
interpréter, prendre tout en bien vse v rožni luči videti
mener quelque chose à bien dobro, uspešno kaj izpeljati
il ne pense qu'à son bien particulier misli le na svojo osebno korist
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem moštvom in tovorom
prendre en bien za dobro vzeti, ne zameriti
vouloir du bien à quelqu'un dobro hoteti komu
bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno imetje ne prinaša sreče

bláten boueux, bourbeux, fangeux, limoneux; crotté

blatni čevlji chaussures ženski spol množine crottées
blatna kopel bain moški spol de boue
blatna pot chemin moški spol boueux
blatni ribnik étang moški spol bourbeux
blatna voda eau ženski spol fangeuse
blatno zemljišče terrain moški spol limoneux

campa

tierra campa ravno zemljišče brez dreves

cēdere

A) v. intr. (pres. cēdo)

1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

B) v. tr.

1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran

2.
cedere le armi pren. vdati se

3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last

cedevole agg.

1. popustljiv, ki se pogreza:
terreno cedevole zemljišče, ki se pogreza

2. pren. popustljiv, krotek:
carattere cedevole krotek značaj

cōdēta -ae, f (cōda = cauda; prim. caudeus) zemljišče, poraslo s konjskemu repu podobno preslico, preslišče: P. F. — Kot nom. propr. Cōdēta (māior) Veliko preslišče onkraj Tibere: P. F. Cōdēta minor Malo preslišče na Marsovem polju: Suet.

coltura f

1. obdelovanje; gojenje:
la coltura della vite gojenje trte
mettere un terreno a coltura zemljišče na novo zasejati

2. kultura:
coltura microbica biol. kultura, gojišče bakterij
coltura in vitro kultura in vitro

3.
coltura del baco da seta svilogojstvo
coltura delle api čebelarstvo

cōnfodiō -ere -fōdī -fossum

1. prekopa(va)ti, obdel(ov)ati zemljišče: Varr., Plin., Front., c. hortum hic apud me Pl., terram minute Ca., vineta Col.

2. zabosti (zabadati), prebosti (prebadati), presuniti, predreti (predirati): V., Lucan. idr., coniectu telorum confossus concidit N., pugnans confoditur S., bracchia tendentem Cyllenide confodit harpe O., proximum ac dein plures eodem telo c. Cu., vulneribus confodi L., Cu., Suet., Eutr., periit gladio a centurione confossus Suet.; pt. pf. komp.: te faciam confossiorem soricinā neniā Pl. huje prebodenega.

3. pren. pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): tot iudiciis confossi praedamnatique L., mala vestra circumspicitis, quae vos ab omni parte confodiunt Sen. ph., cuius causa, quamquam gravissimis criminibus erat confossa, … absoluta est Val. Max. dasi jo je bilo treba šteti za že izgubljeno; occ. kako mesto v rokopisu s poprečno črto označiti kot neprimerno ali odvečno, izločiti, prečrtati, prekrižati: ut quaedam ex hac epistula … iisdem notis … confodias Plin. iun.

cōnsecrō -āre -āvī -ātum (cum in sacrāre: sacer)

1. (božanstvu) posvetiti (posvečevati): Val. Max., Mel., non dubitavit Martis manubias Musis consecrare Ci., tua domus certe et quicquid habes aliud Cereri est consecratum Ci., domum Manibus c. Ci., candelabrum dare, donare, dicare, consecrare Iovi Ci., Menti delubra et Virtuti et Fidei consecremus Ci., delubra sanctissimis religionibus consecrata Ci., quam (veterem Carthaginem) P. Africanus … consecravit Ci. je razglasil za sveto zemljišče (kjer se ni smelo več zidati), bona alicuius c. Ci., L., in templo Victoriae, ubi Caesaris statuam consecraverant C., hunc lucum tibi dedico consecroque, Priape Cat., lucos et nemora consecrant T., c. sedem deo Cu., aedem tonanti Iovi Suet.; pren.: in patria nostra omnia ponere et quasi consecrare debemus Ci. vse moramo položiti tako rekoč na žrtvenik svoje domovine, qui certis quibusdam destinatisque sententiis (dat.) quasi addicti et consecrati sunt Ci. tako rekoč hlapčevsko privrženi in v last predani. Pogosto adj. pt. pf. cōnsecrātus 3 posvečen, svet: insulam totam Cereri et Liberae consecratam Ci., hunc Cupidinem (Kupidov kip), quod erat consecratus, non attigit Ci., c. termini L., consecratis (verbis) utendum est Q.

2. occ. podzemeljskim bogovom posvetiti = prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati) koga, preklic(ev)ati: cum caput eius, qui contra fecerit, consecratur Ci., te tuumque caput sanguine hoc consecro L., quibus (verbis) caput suum, domum suam, si scienter fefellisset, deorum irae consecraret Plin. iun.; pri vojnih napovedih: Dis pater Veiovis manes … uti vos eas urbes agrosque capita aetatesque eorum devotas consecratasque habeatis Formula vetus ap. Macr.; pren.: esse (se) iam consecratum Miloni Ci. je že izročen Milonovemu maščevanju.

3. (osebe, živali) pobožiti (poboževati), za božanstvo (boga, bogove) razglasiti (razglašati), med bogove spreje(ma)ti, uvrstiti (uvrščati), kot božanstvo prideliti (prideljevati) čemu: Liberum cum Libera et Cerere maiores nostri consecraverunt Ci., ex hominum genere consecratos, ut Herculem, coli lex iubet Ci., omne fere genus bestiarum Aegyptii consecraverunt Ci., apud Memphim bovem Apim c. Suet.; poseb. o poboženju članov cesarske hiše: Claudium c. T., defunctam mortem prohibuit consecrari Suet.; consecratae immortalitatis exempla Cu., matrem immortalitati c. Cu. narediti jo nesmrtno; occ.
a) koga za svetega spozna(va)ti, posvetíti: sit deus nobis non in templis, sed in corde consecratus Lact., nonne deus melius … in nostro immo consecrandus est pectore? Min.
b) (stvari) posvetiti (posvečevati), svete narediti: honor hominis deorum religione consecratus Ci., ars … deorum immortalium inventioni consecrata Ci. s tem posvečena, da se pripisuje božji iznajdbi, c. origines suas et ad deos auctores referre L.

4. pren. narediti koga nesmrtnega, na veke proslaviti (proslavljati), ovekovečiti: ei viri prope ad immortalitatis religionem consecrantur Ci., hanc opinionem in illo sanctissimo Hercule consecratam videmus Ci., (Socratis) ratio disputandi Platonis litteris consecrata Ci. v Platonovih spisih na veke ohranjena, reges maximi in memoriam sunt consecrati Ci.; pren.: beneficium elegantissimo carmine aeternitati c. Val. Max. ovekovečiti. — Dep. soobl. cōnsecror -ārī -ātus sum posvetiti (posvečevati), pobožiti (poboževati): quos (Antonius) sapientia bonitas pietas consecrata sit Lamp.

continuō -āre -āvī -ātum (continuus)

I.

1. pritakniti (pritikati), stakniti (stikati), prisnovati (prisnavljati), sklopiti (sklapljati), (z)vezati, zvrstiti (zvrščati): c. scuta inter se L., binas aut amplius domos c. S. drugo ob drugi graditi, quā (domo) Palatium et Maecenatis hortos continuaverat T., dein pons continuatus (est) T. se je dogradil; pesn.: in quā (tabelā) vicisse est continuasse suos (lapillos) O. svoje (tri kamenčke) zvrstiti; pogosto med. pritakniti se, stakniti se, skupaj držati se, zdržema teči, pt. pf. continuātus 3 tudi zdržema tekoč, zdržen, zvezen, celoten, nedeljen: atomi cohaerescunt inter se et aliae alias apprehendentes continuantur Ci., priusquam continuarentur hostium opera L. preden bi se utrdbe krog in krog sklenile, tauri solent diversi assistere clunibus continuati Varr. tesno z ledji drug za drugim stikajoč se, fecerisne ante rostra pontem continuatis tribunalibus? Ci., divinus et continuatus spiritus Ci., omni naturā cohaerente et continuatā Ci.; z dat. pritakniti (pritikati) kaj čemu, stakniti (stikati) kaj s čim; act.: lateri c. latus O. pritisniti (pritiskati) k …; pass.: ut neque … aedificia moenibus continuarentur L. da se ne bi … poslopja gradila tik do obzidja; med.: (aër) et mari continuatus et iunctus est Ci. se stika … z morjem, alicui montibus continuata videntur nemora Cu. da se pritikajo, Suionibus Sitonum gentes continuantur T. Sujonov se dotikajo, s Sujoni mejijo; pren. stakniti (stikati), (z)vezati: continuare verba, verba verbis aut nomina nominibus Q., plura continuata verba Ci., continuata coniunctaque verba Ci., verbis continuandis vocem quoque iungere oportet Corn.

2. occ.
a) zdržema nadaljevati, razširiti (razširjati), zaokrožiti (zaokroževati) svoje zemljišče z nakupom sosednjih: tellus hinc ardua celsos continuat colles Lucan., c. agrum, fundos, iugera Ci., agros H., ingens cupiditas agros continuandi L.; pesn.: si Mygdoniis regnum Alyattei campis (abl.) continuem H. če bi Aliatovo kraljestvo nadaljeval z migdonijskimi poljanami = če bi (bogati) Lidiji pripojil (tolsto) Frigijo.
b) isti predmet nepretrgoma ponavljati, nadaljevati: dochmius iteratus aut continuatus Ci. —

II. pren.

1. (časovno) nadaljevati, ne prenehati, ne prekiniti, drugo za drugim delati; privrstiti (privrščati), prisnovati (prisnavljati) kaj čemu, med. neposredno slediti ali nastopiti (nastopati) za čim, vrstiti se: Suet., cursitat hospes continuatque dapes H. prinaša jed za jedjo, c. tres siseres edendo Plin. zapored jesti, militiam, hiemando bellum L., pacem T., dies noctesque potando H. dan in noč popivati, dies theatro T. več dni zapored v gledališču sedeti, imperium et scelera T. (še) nadalje vladati in hudodelstva početi, solitam reverentiam in populum Romanum T., segnem Nomium fortemque Mimanta continuat ferro Stat. poseka zapored z mečem, continuata motio Ci. neprekinjeno, continuatum iter, opus C., continuatum incendium L. neprestan, continuata funera L. skoraj zaporedni pogrebi, continuatus labor Cu.; z dat.: c. transcendendo media summa (najvišja mesta) imis L., ei (sc. aedilitati) praeturam Vell.; med.: paci externae continuatur discordia domi L., aliis somno mors continuata est L., alterius mors somno continuata est Sen. ph., hiemi continuatur hiems O., cum damna damnis continuarentur T.; brez dat.: ubi tantum luctūs continuatur Ci. kjer se venomer kopiči toliko žalosti, si febris continuatur ali (act. intr.) continuat Cels. če traja, če ne preneha.

2. occ.
a) (o oblastniku) službo še naprej opravljati, svoj uradni posel še naprej vršiti (izvrševati), ostati v službi še naslednje leto: magistratum S., Fabius continuat consulatum L., c. alterum ali undecimum consulatum Vell., tribunatum Vell.
b) (o ljudstvu ali starešinstvu) podaljš(ev)ati komu oblastništvo še za eno leto, potrditi koga v službi še za eno leto: c. alicui consulatum, tribunatum L., alicuius honorem (častno službo) Val. Max.; v pass.: Philopoemeni continuatur magistratus L., dantur imperia et continuantur Ci., ne maximum imperium in una familia continuaretur Val. Max. da ne bi … leto za letom ostalo. — Od tod

1. adv. pt. pr. continuanter v nepretrgani vrsti, zdržema, zapovrstjo: Eccl.

2. adj. pt. pf. continuātus 3 nepretrgan, neprekinjen, zdržen, neprestan: rerum gestarum gloria continuata Ci., continuatissimae curae Sid.; adv. continuātē v nepretrgani vrsti, zapored(oma), zapovrstjo: P. F.

crayeux, euse [krɛjö, z] adjectif kredast

terrain masculin crayeux kredasto zemljišče
blanc crayeux bel ko kreda
avoir un teint crayeux imeti ko kreda belo polt

défoncer [defɔ̃se] verbe transitif izbiti dno (quelque chose čemu); razriti (zemljo); globoko preorati, rigolati; napraviti (cesto) vso razrito, neprevozno; razbiti; vdreti (la porte vrata); valjati (usnje)

défoncer un terrain globoko preorati zemljišče

dēnūntiō -āre -āvī -ātum

1. napoved(ov)ati, na znanje da(ja)ti, naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati); abs.: monebo, praedicam, denuntiabo Ci.; z dat. personae.: domino denuntiatum est Ci.; z acc. rei: quid haec repens consternatio denuntiat? Cu. kaj pomeni … ? hoc data arma denuntiant T.; z dat. personae. in acc. rei: illa arma, centuriones, cohortes non periculum nobis, sed praesidium denuntiant Ci.; z ACI: denuntiat Caecinae se armatos habere Ci., quom se (Gorgias) ad omnia … esse paratum denuntiaret Ci., denuntians quidam iussisse consulem ad pedes descendere equites L. poročajoč, consul denuntiavit populo L. Aemilium … cum rege Perseo pugnasse L., mater morituram se ante denuntians Cu.; s finalnim stavkom: tibi … denuntio, ipsi mihi indices, quid extis cognoveris Cu., ut a deo denuntiatum videatur, ut exeamus e vita Ci.; z odvisnim vprašanjem: ut denuntiet, quid caveant Ci., denuntiasti homo adulescens, quid de summa rei publicae sentires Ci.

2. occ.
a) (za)pretiti komu s čim: d. proscriptionem, caedem, direptionem Ci., mihi caedem et dimicationem Ci., mortem Miloni Ci., ei (Sulpicio) vim denuntiabat, rei publicae minabatur Ci., mihi … vim, arma, exercitūs, imperatores, castra denuntiabat Ci., d. alicui catenas Sen. rh., poena, quam lex denuntiat Icti.; brez obj. v acc.: is, qui antea denuntiarat Ci., (Clodius) volitat, furit, multis denuntiat Ci., praesertim cum tribunus plebis vel denuntiare potueris vel etiam cogere Ci., qui manu sublatā denuntiant Q.; poseb. bellum d. Ci., C., bellum d. ante et indicere Ci.
b) zapovedati, (za)ukazati, veleti, naročiti (naročati); abs.: d. veteranis Brutus et Cassius in Ci. ep.; z acc.: iter ad novum imperatorem Suet.; s finalnim stavkom (prim. zgoraj navedene finalne stavke): moneo, praedīco, denuntio: qui … professi sunt, abstineant in hoc iudicio manus oculosque ab hoc scelere nefario Ci., denuntiatum senatūs verbis, facerent propere ex urbe ab ore atque oculis populi Romani L., audebat denuntiare Caesari, excederet Siciliā Vell., Gaditanos denuntiavisse Gallonio, ut sua sponte excederet Gadibus C., voce clara denuntiasse sibi, ut triduo regni sui decederent finibus L., ei senatus denuntiaret, ne oppugnaret Saguntinos Ci., legati venerant … denuntiatum Fabio senatūs verbis, ne saltum transiret L., satis habuit pro contione denuntiare, ne preseverarent Suet.; z ACI: capite se illum demnaturos denuntiarunt N.; redk. s samim inf.: prorumpit Narcissus denuntiatque centurionibus et tribuno … exsequi caedem T., denuntiant hospiti nostro nos … dedere potius, quam … Ap., denuntiat praeco neque principia dicere neque miserationem commovere Ap.
c) kaj prihodnjega (hudega) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati, pomeniti: qui (Hector) moriens propinquam Achilli mortem denuntiat Ci., Celaeno … tristes denuntiat iras obscaenamque famem V., caeruleus (color aurorae) pluviam denuntiat, igneus euros V., at mihi Persephone nigram denuntiat horam Tib., illa dies hornis caedem denuntiat agnis Pr., arbor … statim pestem denuntians Plin., si id membrum ostenditur, morbum futurum esse denuntiat Cels.; v pass.: quibus portentis magna populo Romano bella perniciosaeque seditiones denuntiabantur Ci., mors denuntiatur, ubi aeger supinus cubat Cels., Caesari futura caedes evidentibus prodigiis denuntiata est Suet., denuntiata mors eius per crinitam stellam Eutr.
č) jur. α) alicui testimonium denuntiare poz(i)vati koga na pričanje: si accusator voluerit testimonium iis denuntiare Ci.; tako tudi testibus d. priče poz(i)vati na pričanje: Q., Plin. iun., testes, quibus nos praesentibus denuntiavimus Ci.; v stiku abs.: fratres saltem exhibe (sc. testes). „Non denuntiavi“ (sc. testibus illis ali iis testimonium) Ci. β) predhodno napoved(ov)ati tožbo = predhodno naznaniti (naznanjati), da hoče kdo po določenem roku začeti tožbo proti komu pred sodnikom: d. alicui SC ap. Ulp. (Dig.); z de: cur tu … de isto potius fundo … Caecinae denuntiabas, … ? Ci.; z ACI: homini Romae in foro denuntiat fundum illum … suum esse seseque sibi emisse Ci. … izjavi, da ga bo s tožbo prijel, češ da je tisto zemljišče njegovo; toda litem d. komu kar brez določenega roka pravdo napovedati in ga pozvati, naj gre z njim pred sodišče: Aur., Symm., pozni Icti. γ) denuntiare in iudicium svoje priče, prijatelje pridobiti, da pridejo ob določenem času kot priče pred sodišče: in iudicium ut denuntiaret Ci.; toda iudici denuntiare sodnika obvestiti, da je tožnik odstopil od tožbe: iudici hic denuntiavit, absolutus est Ci.

diluvien, ne [dilüvjɛ̃, ɛn] adjectif potopen; géologie aluvialen

pluie féminin diluvienne huda ploha, naliv
terrains masculin pluriel diluviens (vieilli) aluvialno zemljišče