vert1 [və:t] samostalnik
zelenje, grmičje, grmovje; goščava (kot zaščita divjadi)
pravno pravica sečnje vsega zelenega v gozdu
grboslovje zelena barva
over vert visok gozd
nether vert mlad gozd, hosta
Zadetki iskanja
- vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec
ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga - vìjoka ž
1. cepič: utisnuti -u u zarez
2. mlada, zelena vejica - virectum (slabše virētum) -ī, n (*virex, virēre)
1. zelen prostor, zeleno polje, zelena poljana: virecta nemorum V. zelén, zelenina, zelenje, laetissima virecta, patentia virecta Ap., mons consitus virectis Ap., per virecta Tempe Fulg., amoena virecta Prud. raj.
2. metaf. zelenost, zelenina, zelén (f) skitskega smaragda: nam neque scythidis virecta nec ceraunorum vibrans fulgoransque lumen nec flucticolor hyacinthi credebatur abesse profunditas M. - virescence [vairésəns] samostalnik
zelenje; zelena barva - viridis -e (virēre)
1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.
2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.
Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr. - viriditās -ātis, f (viridis)
1. zelena barva, zelenost, zelênje, zelenína, zelén (f): pratorum Ci., maris Plin., agrorum Ambr.
2. metaf. mladostnost, mladostna svežina, čilost, čvrstost, živahnost, živost, starejše kresnost: senectus aufert eam viriditatem Ci., ut (sc. illud opinatum malum) vigeat et habeat quondam viriditatem Ci. - viridity [viríditi] samostalnik
zelenilo, zelena barva
figurativno svežost, svežina; neizkušenost - viror -ōris, m (virēre) zelena barva, zelenost, zelenína, zelén (f), (sveže) življenje, (sveža, življenjska) moč: pratorum virores Ap., quod arcus sit concolor de virore Non., hordei Pall., novus Vop.
- vrȅmenjača ž zool. zelena rega, Hyla arborea
- Wasserfrosch, der, Tierkunde zelena žaba
- Wechselkröte, die, Tierkunde zelena krastača
- Wurzelsellerie, der/die, koreninska zelena
- yaffle [jæfl] samostalnik
britanska angleščina, narečno zelena žolna - yellow-green [jélougrí:n]
1. pridevnik
rumeno zelen
2. samostalnik
rumeno zelena barva - zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste - zelén -i ž zelenilo, zelena boja: temna zelen gorskih trav
- zelénac -nca m
1. rečna ali jezerska gladina, kjer je voda lepo zelena
2. konj zelenkasto sive barve, konj zelenko - zeleníca ž
1. zelena površina u krševitom predjelu (-de-) ili u urbanom naselju
2. bakrov acetat - zelenìna ž zelenina, zelena barva