worm2 [wə:m] prehodni glagol
osvoboditi, očistiti črvov (žival, rastlino)
figurativno premikati, obračati v vijugah
navtika spiralno omotati vrv sidra
figurativno izvleči, izvabiti; prerezati kito (vez) pod pasjim jezikom
to worm o.s. plaziti se kot črv
to worm a secret from (ali out of) s.o. izvabiti tajnost iz koga
to worm one's way (ali o.s.) into s.o.'s confidence vriniti se, vtihotapiti se v zaupanje kake osebe
he wormed his way through the thicket kradoma se je splazil skozi goščavo
neprehodni glagol
iskati črve; vijugati se, viti se, vijugasto se plaziti; zvleči se (v), skrivaj se premikati
Zadetki iskanja
- zaupa|ti1 (-m) (imeti zaupanje) komu (jemandem) vertrauen, Vertrauen haben zu; (jemandem) sein Vertrauen schenken; (zanesti se na) vertrauen auf, Häuser bauen auf
ne zaupati nicht vertrauen, (jemandem) [mißtrauen] misstrauen
ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega komu (jemandem) nicht über den Weg trauen - zbujajoč [ó] (-a, -e) -erregend, -erweckend (pozornost [aufsehenerregend] Aufsehen erregend, aufsehenerregend, strah [furchterregend] Furcht erregend, furchterregend, zaupanje [vertrauenerweckend] Vertrauen erweckend, vertrauenerweckend, zavist Neid erregend, neiderregend)
zbujajoč tesnobo beklemmend
zbujajoč pozornost auffallend - zgubi|ti (-m)
1. ➞ → izgubiti; šport pri kartah: matsch werden; po nemarnosti: versaubeuteln
2. ➞ → porazgubiti
3.
figurativno zgubiti živce durchdrehen
zgubiti pamet überschnappen
zgubiti zaupanje v irre werden an
4.
zgubiti se (zaiti) irregehen, irrefahren, sich verlaufen
(razgubiti se) sich verlaufen, sich zerstreuen
| ➞ → razgubiti se - zlorabi|ti (-m) [mißbrauchen] missbrauchen
zlorabiti zaupanje treubrüchig werden, Treu und Glauben brechen, čigavo zaupanje: (jemandes) Vertrauen täuschen - zlorábiti (-im) | zlorábljati (-am) perf., imperf. abusare; prevaricare, sfruttare; violentare:
zlorabiti moč, znanje abusare del potere, del sapere
zlorabiti naivnost, zaupanje nekoga abusare dell'ingenuità, sfruttare la buona fede di qcn.
abs. zlorabiti oblast prevaricare - ἀν-εχέγγυος 2 ki ne jamči, ki ne upa na uspeh; διὰ τὸ τὴν γνώμην ἀνεχέγγυον γεγενῆσθαι ker so izgubili zaupanje do samega sebe = ker so obupali nad srečnim uspehom.
- ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.
- ἐπι-πειθείη, ἡ poet. zaupanje, trdna nada.
- θάρσησις, εως, ἡ (trdno) zaupanje.
- θάρσος, ους, τό, at. -θάρρος [Et. kor. dhers, slov. drzen] 1. a) pogum, srčnost, neustrašenost, zaupanje, srce; θάρρος ἔχω ne bojim se, zaupam; θάρρος λαμβάνω ohrabrim se, osrčim se, ojunačim se (= θάρρος λαμβάνει τινά, ἐγγίγνεταί τινι, ἐμπίπτει), θάρρος ἐμποιέω, παρέχω delam komu srce, vdahnem mu pogum; b) (pre)drznost, smelost. 2. izpodbuda, bodrilo.
- θρασῡ́νω (θαρσύνω) [aor. pass. ἐθρασύνθην, med. ἐθρασυνάμην] 1. act. hrabrim, osrčujem, vzpodbujam, napravljam koga drznega ali hrabrega. 2. pass. sem drzen, drzno ravnam (govorim), kljubujem κακοῖς, baham se, zanašam se na kaj τινί, τὸ θρασυνόμενον drzno zaupanje, drznost, smelost.
- καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.
- παρρησία, ἡ (πᾶν, ῥῆσις) 1. svoboda govora, odkritosrčnost, iskrenost, prostodušnost, μετὰ παρρησίας odkrito, odkritosrčno, παρρησίᾳ, ἐν παρρησίᾳ javno, očitno NT. 2. NT pogum, zaupanje.
- πεποίθησις, εως, ἡ zaupanje.
- πίστις, εως, ἡ 1. a) zaupanje, vera εἰς, πρὸς Χριστόν NT; πίστιν φέρω, ἔχω τινί zaupam, verujem komu; b) priznanje, ugled, veljava, up(anje), kredit, πίστιν ἔχω uživam ugled; c) zanesljivost, zvestoba, poštenost, vestnost. 2. zagotovilo, poroštvo, jamstvo, obljuba, dana beseda, prisega θεῶν; dogovor, pogodba; πίστιν λαμβάνω dam si priseči, dobim poroštvo, πίστιν δίδωμι (ποιέομαι) dajem poroštvo za zvestobo; πίστι καὶ ὁρκίοισι λαμβάνω zavežem koga s slovesno prisego; πίστιν τε καὶ ὅρκια ποιοῦμαι sklepam zavezo, prisegam zvestobo, ἐμβάλλω χειρὸς πίστιν sežem v roko v zagotovilo. 3. verjetnost, resnica. 4. dokaz, dokazilo.
- πληροφορία, ἡ polnost, popolno prepričanje ali zaupanje NT.
- ὑπό-στασις, εως, ἡ NT 1. podlaga, temelj. 2. resničnost, bistvo, snov, tvarina. 3. stanovitnost, trdno zaupanje.
- φρόνημα, ατος, τό 1. a) zdravo mišljenje, razum, pamet, razumnost, modrost; b) misel, načrt, osnova, namera, volja. 2. način mišljenja ali čustva; a) pogum, srčnost, zaupanje do samega sebe, samozavest; b) plemenito mišljenje, plemenitost, blagodušnost; c) oholost, ponos, ošabnost, prevzetnost.
- вкрадываться, вкрасться vtihotapljati se, vtihotapiti se, vštuliti se; vrivati se;
в. в доверие милость zaupanje si pridobiti s prilizovanjem